Poslanstvo in vizija šole Poljane Iz šolskih kronik 1879-2018 Pomembni dogodki v OŠ Poljane Freske Iveta Šubica v naši šoli Znameniti Poljanci

 

ŠTEFAN ŠUBIC (1820–1884), slikar

Rodil se je v Hotovlji v Divjakovem mlinu. Deloval je tudi kot kipar in rezbar. Največ njegovih del je po cerkvah na Gorenjskem in Dolenjskem.

***********************************************************************************

JANEZ JESENKO (1838–1908), geograf in zgodovinar 

Rodil se je v Poljanah. Bil je znanstvenik in pisec slovenskih učnih knjig iz zgodovine in geografije. Obvladal je več jezikov, bil je tudi prevajalec (predvsem iz angleščine in francoščine). Najbolj znan je njegov prevod Goldsmithovega romana Župnik Wakefieldski. V svojih visoko strokovnih učbenikih je upošteval vse izsledke sodobne svetovne znanosti in s svojim znanstvenim delom položil prve temelje slovenskemu geografskemu izrazoslovju. Svoje imetje je namenil ustanovitvi dijaškega Štipendijskega sklada in podpiral študij sorodnikov iz domačega kraja.

***********************************************************************************

IVAN FRANKE (1841–1927), slikar

Rodil se je v Dobju. Kot študent je potoval na Kitajsko. Bil je portretist in krajinar. Več let je bil učitelj risanja na gimnaziji v Kranju, potem pa je učil risanje v več zavodih v Ljubljani. Kot izvedenec za spomeniško varstvo je napisal več razprav o umetnostnih spomenikih. Znan je tudi kot strokovnjak za ribištvo. Ustanovil je prve umetne ribogojnice, sodeloval pri sestavljanju ribiškega zakona za Kranjsko, razširjal nove vrste postrvi, pisal članke o ribištvu in sestavil zemljevid o razširjenosti ribjih vrst po kranjskih rekah.

***********************************************************************************

JANEZ ŠUBIC (1850–1889), slikar

Rodil se je v Poljanah pri Štefanu. Učil se je v Ljubljani pri Janezu Wolfu, nato v Benetkah in Rimu, kjer je ustvaril veliko koloristično bogatih pejsažev in manjših oljnih del. Njegovo najboljše delo je Čudež sv. Martina Šmartnem. S srčno zavzetim, a še vedno akademsko usmerjenim realizmom je upodobil svoje domače in vrsto kmečkih ljudi.

***********************************************************************************

IVAN TAVČAR (1851–1923), pravnik, pisatelj

Rodil se je v Poljanah na domačiji »pri Kosmu«. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani in Novem mestu. Na Dunaju je dokončal študij prava. Bil je odvetniški pripravnik v Kranju in Ljubljani, potem pa je imel v Ljubljani samostojno odvetniško pisarno. Ob tem se je veliko ukvarjal s politiko, bil je deželni in državni poslanec ter dolgoletni ljubljanski župan. Veliko časa je prebil tudi na svojem dvorcu na Visokem pri Poljanah, od koder je obiskoval domačije v poljanskem hribovju. Iz teh doživetij je črpal snov za svoja pisateljska dela, od katerih so najpomembnejša: zgodovinski roman Visoška kronika, povest Cvetje v jeseni, krajše pripovedne zbirke Med gorami, V Zali … Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v družinski grobnici na Visokem.

***********************************************************************************

JURIJ ŠUBIC (1855–1890), slikar

Rodil se je v Poljanah pri Štefanu. Študiral je pri Janezu Wolfu v Ljubljani. Študij je nadaljeval na dunajski akademiji. Delal je v Bosni, Atenah in Parizu. V Normandiji je slikal pokrajinske in žanrske motive. Njegova dela že napovedujejo impresionizem. Naslikal je več oltarnih slik ter s freskami pokril strop pri Sv. Jakobu v Ljubljani in strop v preddverju ljubljanskega Narodnega muzeja.

***********************************************************************************

ANTON AŽBE (1862–1905), slikar

Rodil se je v Dolenčicah. Slikarstvo je študiral na dunajski akademiji. V risbah in slikah je doživeto reševal temeljne učne naloge z izrazito realistično noto. Za najboljše ohranjeno delo velja Zamorka. V Münchnu je ustanovil zasebno slikarsko šolo, kjer so se šolali znani svetovni slikarji in slovenski impresionisti.

***********************************************************************************

ALEŠ UŠENIČNIK (1868–1952), filozof, teolog, duhovnik

Rodil se je v Poljanah v revni družini. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, leta 1888 pa so ga poslali v gimnazijo v Ljubljano. Kot študenta teologije ga je ljubljanski škof Missia poslal študirat v Rim, v papeški zavod »Germanik«, kjer je na papeški univerzi Gregoriana z odliko končal študij filozofije in teologije z dvojnim doktoratom. Bil je trikratni dekan Teološke fakultete v Ljubljani in enkrat rektor Univerze v Ljubljani (1922/23). Nekaj let je bil član SAZU. Največje mednarodno priznanje za filozofsko delo pomeni njegovo članstvo v Papeški rimski akademiji sv. Tomaža Akvinskega, kamor je bil sprejet leta 1937 kot edini Slovenec doslej. Leta 1938 je bil imenovan za apostolskega protonatorja. Svoja literarna dela je opravljal pod različnimi psevdonimi (L-j, dr. Lenček Ignacij, Cvetin ipd.). Bil je tudi urednik in pisatelj, katoliški ideolog, apologet, usmerjevalec verskega življenja, sociolog in oblikovalec slovenskega filozofskega jezika.

***********************************************************************************

PAVEL PERKO (1877–1970), duhovnik in pisatelj 

Rodil se je v Poljanah pri Frencinu, po očetu je bil v daljnem sorodstvu z Ivanom Tavčarjem. Osnovno šolo je obiskoval v Poljanah, gimnazijo in bogoslovje pa v Ljubljani. Službeno pot je začel kot kaplan v Škocjanu pri Mokronogu in jo nadaljeval  v Raki, nato v Kranjski Gori, Žireh in kot župnik na Češnjicah v Tuhinju. V svojih črticah in krajših povestih je slikla življenje kmečkih ljudi, njihovo skrito trpljenje in premagovanje.

***********************************************************************************

ANTON KRŽIŠNIK (1890–1973), pravnik 

Rodil se je v Podobenem. Končal je gimnazijo v Kranju in nadaljeval študij prava na univerzi v Pragi. Med obema vojnama je bil zaposlen kot sodnik upravnega sodišča v Celju. Po osvoboditvi je opravljal dolžnost zveznega ministra za socialno politiko v Beogradu, v letih 1946–1950 pa je bil minister za socialno skrbstvo vlade LR Slovenije. Prav v tem času je posvetil posebno skrb Domu slepih in slabovidnih v Škofji Loki in drugim podobnim ustanovam. Zadnji del svojega življenja je posvetil znanstveno-raziskovalnemu in pedagoškemu delu, ki se posebej izraža v knjigi Uvod v zgodovino socialne politike (1976). Svoja znanja je kot predavatelj posredoval študentom Višje šole za socialne delavce v Ljubljani.

***********************************************************************************

lVE ŠUBIC (1922–1989), slikar, grafik, ilustrator

Rodil se je v Divjakovem mlinu v Hotovlji. Študiral je v Zagrebu in na ALU v Ljubljani. Deloval je tudi kot grafik, ilustrator, freskant, mozaist in sgraffist. Upodabljal je figuralne in krajinske motive. Je najpomembnejši avtor del s tematiko NOB. V mnogih delih se zrcali njegova ljubezen do narave in kmečkega človeka. V Poljanah in bližnji okolici za njim ostaja bogata umetniška dediščina v podobi dvajsetih fresk. Najbolj znane, ki jih je umetnik ustvaril kot darilo šoli v domačem kraju, lahko občudujemo v avli OŠ Poljane.

***********************************************************************************

ZNANI Poljanci so še:

PAVEL ŠUBIC (1772–1847), rezbar, prvi doslej znani podobar iz družine Šubic

MATIJA DEBELJAK (1807–1867), jezikoslovec

IGNACIJ MRAK (1810—1901), škof

GREGOR KREK (18401905), jezikoslovec, pesnik

JOŽEF ŠUBIC (1862–1925), podobar

JANEZ PETERNELJ (1913–1943), športnik, partizan

MAKS KRMELJ (19102004), partizan, narodni heroj

MAKS MIKLAVČIČ (19101971), duhovnik, zgodovinar, arhivar

 

(Skupno 287 obiskov, današnjih obiskov 1)