V osrčju Poljanske doline, zajedene med Rovtami in Škofjo Loko, ob izlivu Ločivnice v Soro leži naselje Poljane. V listinah se omenja že leta 1160, po mnenju nekaterih raziskovalcev pa utegne biti še starejše. Po starem načelu, da se ravninski svet namenja za kmetijsko rabo, za pozidavo pa strmine, se je jedro naselbine oblikovalo na dveh nasprotnih bregovih, to je na Taboru in na Griču ter ob njunem vznožju. Ime Tabor spominja na utrdbo, ki naj bi svoj čas stala na vrhu hriba in z globokimi kletmi še v 19. stoletju burila domišljijo. Kamenje iz ruševin nekdanjega gradu so menda porabili na začetku 18. stoletja za gradnjo veličastne baročne cerkve sredi vasi po načrtih stavbenika Gregorja Mačka. Poljane so bile namreč že od 13. stoletja dalje ne le geografsko in upravno, ampak tudi cerkveno središče doline. Cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in po vojni porušena.
Leta 1778 je kraj dobil prvo šolo in s tem osnovni pogoj za izobraževanje najbolj nadarjenih otrok. Tako so Poljane v slovensko kulturno zakladnico prispevale nekaj odličnih imen, posebno na likovnem in literarnem področju. Poljanam je sloves zagotovila rodbina Šubic – od podobarja in rezbarja Štefana do slikarjev Janeza in Jurija v 19. stoletju ter slikarja Iveta in njegove hčere Maje Šubic, ki nadaljuje tradicijo slikanja fresk na starih vaških znamenjih ter fasadah javnih in zasebnih poslopij.
Vse od druge svetovne vojne so bile Poljane središče osrednjega dela doline, ki so ji dale tudi ime. Res da je bila v preteklih stoletjih prevladujoča gospodarska panoga kmetijstvo, a domačini so razvili tudi pestro ponudbo obrti – strojenje kož, usnjarstvo, kuhanje kleja, žganjarstvo, peka peciva, zidarstvo, kovaštvo, krčmarjenje pa tudi prekupčevanje. Zaradi čiste in tople Sore je začel cveteti tudi turizem, ki je sicer v prejšnjem stoletju zaradi razvoja industrije za nekaj časa zastal, danes pa se je zaradi lepe narave, tematskih, pohodniških in kolesarskih poti ter številnih turističnih kmetij spet razmahnil.
Danes v Poljanah živi okrog 400 prebivalcev. Kraj se je razširil s pozidavo predela Tabora proti Dobju ter ob stari regionalni cesti, dobil novo osnovno šolo in vrtec, medtem ko sta se ob stari šoli razvili dve uspešni podjetji: Polycom in Quick inženiring.
