Informacije o izobraževanju učencev na domu

1. Pravna podlaga

Zakonodaja uveljavljanje pravice do osnovnošolskega izobraževanja otrok opredeljuje v Zakonu o osnovni šoli (88. do 92. člen) in Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju ter napredovanju učencev v osnovni šoli.

1.A) IZVLEČEK ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI

IZVLEČEK IZ ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI

  1. TEMELJNE DOLOČBE

 1-

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu.

  1. člen

(cilji izobraževanja)

Cilji osnovnošolskega izobraževanja so:

  • zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu;
  • spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;
  • omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe;
  • pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje;
  • vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje globje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij;
  • razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti;
  • vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;
  • vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
  • razvijanje pismenosti in razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju;
  • razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku;
  • razvijanje sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih;
  • razvijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči presojanja;
  • doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja;
  • razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del ter za izražanje na različnih umetniških področjih;
  • razvijanje podjetnosti kot osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, inovativnosti in ustvarjalnosti učenca.
  1. člen

(pravica do izbire oblik izobraževanja)

Starši imajo pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu.

  1. člen

 (nacionalno preverjanje znanja)

V 6. in 9. razredu se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom (v nadaljnjem besedilu: nacionalno preverjanje znanja).

Nacionalno preverjanje znanja je za učence 6. in 9. razreda obvezno.

V 6. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanju iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in prvega tujega jezika.

V 9. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister.

Tretji predmet določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri predmete in določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni šoli.

Osnovna šola starše pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanje.

Dosežki nacionalnega preverjanju znanja so dodatna informacija o znanju učencev.

Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol.

Za učence zasebnih šol in šol, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, je tretji predmet pri nacionalnem preverjanju znanja prvi tuji jezik.

Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vključijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v 6. in 9. razredu, opravljajo v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja prostovoljno.

Nacionalno preverjanje znanja je za odrasle prostovoljno.

Podrobnejše določbe o izvajanju nacionalnega preverjanja znanja izda minister.

  1. člen

(pravica do izobraževanja na domu)

Starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu.

  1. člen

(uveljavitev pravice do izobraževanja na domu)

Starši najkasneje do začetka šolskega leta o izobraževanju otroka na domu pisno obvestijo osnovno šolo, v katero je otrok vpisan.

Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo, in ime in priimek oseb(e), ki bo(do) otroka poučevala(e).

Starši o izobraževanju na domu šolo obvestijo za vsako šolsko leto posebej. Osnovna šola vodi dokumentacijo o izobraževanju učenca na domu.

  1. člen (preverjanje znanja }

Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole.

Učenec opravlja preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan.

Od 1. do 3. razreda se preverja znanje iz slovenščine in matematike. Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom preverja znanje iz italijanščine in matematike, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike.

Od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom preverja znanje iz italijanščine, matematike in prvega tujega jezika, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in prvega tujega jezika.

Od 7. do 9. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom namesto iz slovenščine preverja znanje iz italijanščine, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine.

Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija.

Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta.

Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli. Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne upravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali opravlja popravni izpit.

Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih programih izobraževanja ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se preverjanje znanja izvaja v skladu s pravilnikom, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje učencev s posebnimi potrebami na domu.

  1. člen

(nacionalno preverjanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu)

Za učence, ki se izobražujejo na domu, se za nacionalno preverjanje znanja uporablja določba 64. člena tega zakona.

Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih izobraževalnih programih in po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se za preverjanje znanja uporablja določba 67. člena tega zakona.

  1. člen

(spričevalo o izobraževanju na domu)

Osnovna šola, na katero je učenec vpisan, izda učencu spričevalo o izobraževanju na domu. Spričevalo o izobraževanju na domu je javna listina.

Pri izdajanju spričeval o izobraževanju na domu se uporabljajo določbe od 83. do 87. člena tega zakona.

Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih izobraževalnih programih ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se pri izdajanju spričeval uporabljajo določbe drugega odstavka 82. člena tega zakona ter tretjega in četrtega odstavka 84. člena tega zakona.

  1. člen

(globa za prekrške za starše)

Z globo od 100 do 300 eurov se za prekršek kaznuje starše, če v roku, določenem v 96. členu tega zakona, šoli ne sporočijo sprememb podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov iz člena tega zakona (96. člen tega zakona).

Z globo od 500 do 1000 eurov se za prekršek kaznuje starše, če:

  • ne vpišejo otroka v osnovno šolo v skladu s 45. členom tega zakona;
  • njihov otrok ne obiskuje pouka in drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole iz neopravičljivih razlogov (50. člen tega zakona);
  • izobraževanje njihovega otroka na domu ne poteka v skladu z 89., 90. in 91. členom tega zakona, če gre za razloge na strani staršev.
1.B) IZVLEČEK PRAVILNIKA O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA TER NAPREDOVANJU UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI

I. OCENJEVANJE ZNANJA

 6. člen

(ocenjevalci)

Znanje učenca iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.

Pri popravnih in predmetnih izpitih učenčevo znanje oceni izpitna komisija. Znanje učenca, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija.

 17. člen

(izobraževanje na domu)

Učenec, ki se izobražuje na domu, opravlja preverjanje znanja iz predmetov, ki jih določa Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 — uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11 in 40/12 — ZUJF; v nadaljnjem besedilu: Zakon o osnovni šoli).

Znanje učenca, ki se izobražuje na domu, oceni izpitna komisija šole, na katero je učenec vpisan.

Šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca.

Učenec, ki se izobražuje na domu in ne doseže minimalnih standardov znanja za posamezni razred oziroma je negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja na enak način in v rokih, ki so določeni za opravljanje izpitov v drugem roku skladno s pravilnikom o šolskem koledarju.

  1. člen

(izpitna komisija)

Učenec izpite opravlja pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole praviloma izmed učiteljev šole, v posameznih primerih pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole.

  1. člen

(ustni in pisni izpiti)

Izpiti so pisni in ustni ali samo ustni.

Pisni in ustni izpit se opravlja pri slovenščini in italijanščini oziroma madžarščini, tujem jeziku in matematiki, pri drugih predmetih je izpit samo ustni.

Pisni del izpita traja praviloma 45 minut, vendar največ 60 minut, ustni del pa lahko traja največ 30 minut.

Teme, naloge in vprašanja za izpit, ki so v skladu z učnim načrtom predmeta, določi izpitna komisija pred začetkom opravljanja izpita. Izpitna komisija oceni učenca neposredno po ustnem izpitu. Z oceno seznani učenca takoj.

2. Uveljavitev pravice do izobraževanja na domu

Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge uveljavljanja te pravice, morajo pa šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti najkasneje do začetka šolskega leta, za vsako šolsko leto posebej.

Med šolskim letom pravice do izobraževanja na domu ni možno uveljavljati.

Zakon o osnovni šoli določa, da obvestilo vsebuje: ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo in ime ter priimek osebe, ki bo otroka poučevala. Obrazec je dosegljiv na povezavi (področje šolanja).

Šola v primeru izobraževanja na domu staršem ne izda nobenega upravnega akta (dovoljenja, soglasja).

Zakon ne predpisuje pogojev za osebe, ki otroka poučujejo na domu, niti jim v ta namen niso zagotovljena javna sredstva. Ob tem še pojasnjujemo, da osnovnošolska zakonodaja ne predvideva t. i. šolanja na daljavo oziroma izobraževanja preko spleta. Za izobraževanje na domu se starši in učenec odločijo prostovoljno, zavezani pa so z določbami, ki se nanašajo na preverjanje in ocenjevanje znanja ob koncu šolskega leta oziroma ob koncu
vzgojno-izobraževalnih obdobij.

Zakon ne predvideva, da bi se izobraževanje na domu izvajalo tako, da bi bil učenec vmes prisoten pri pouku oziroma bi se udeleževal dejavnosti, ki jih v skladu z letnim delovnim načrtom organizira šola. Medletnega preverjanja oziroma ocenjevanja znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, šolska zakonodaja ne predvideva, niti ni predvideno, da bi šola učencu posredovala preizkuse znanja.

Če se starši za to obliko izobraževanja odločijo že na začetku, to je ob vpisu otroka v osnovno šolo, se otrok vpiše v tisto osnovno šolo, ki ga je v skladu z 48. členom Zakona o osnovni šoli dolžna vpisati, to je šola šolskega okoliša, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva. Če bi starši želeli izobraževanje na domu izvajati preko druge šole (torej šole izven matičnega šolskega okoliša), v tem primeru glede vpisa in prepisa na drugo šolo veljajo enaki pogoji oziroma postopek kot za ostale učence, kar pomeni, da se poleg Zakona o osnovni šoli upošteva tudi Uredbe Vlade, ki ureja merila za oblikovanje javne mreže osnovnih šol.

V kolikor izobraževanje na domu ne poteka v skladu z 89., 90. in 91. členom Zakona o osnovni šoli in gre za razloge na strani staršev, je to prekršek po 102. členu zakona, ki ga na podlagi prijave šole obravnava Inšpektorat RS za šolstvo in šport.

Daljši izostanek od pouka

V praksi smo bili seznanjeni tudi z nekaterimi primeri, ko so bili učenci dlje časa odsotni od pouka in so starši med letom želeli za vmesno obdobje oziroma za čas do zaključka šolskega leta uveljavljati pravico do izobraževanja na domu. Ker takšne možnosti v zakonu ni, kombinacija obeh omenjenih načinov izobraževanja ni izvedljiva. Zakon o osnovni šoli v 53. členu pa omogoča, da lahko ravnatelj na željo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka. V takem primeru se je glede na 27. člen pravilnika, ki ureja preverjanje in ocenjevanje znanja, potrebno s starši dogovoriti, kako bo učenec nadoknadil manjkajočo snov in pridobil ocene. O prilagoditvah odloči učiteljski zbor. Če pa je učenec zaradi opravičene odsotnosti ob koncu pouka neocenjen iz posameznega predmeta, lahko do konca šolskega leta opravlja predmetni izpit.

Učenci s posebnimi potrebami

Učenci s posebnimi potrebami se lahko izobražujejo na domu Ie na podlagi odločbe o usmeritvi, če zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj ne morejo prisostvovati pouku in zaradi individualiziranega pristopa lažje dosegajo cilje oziroma standarde znanja, določene z učnimi načrti. Pogoje in kriterije za financiranje podrobneje določa Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu.

3. Izvajanje pravice do izobraževanja na domu

Učenec, ki se izobražuje na domu, je vpisan na določeno šolo in ima status učenca ter se vodi v šolski dokumentaciji kot učenec, ki je vključen v oddelek posameznega razreda.

Šolska dokumentacija, ki je predpisana s Pravilnikom o dokumentaciji v osnovni šoli, se smiselno uporablja tudi za učence, ki se izobražujejo na domu. Za učence, ki se izobražujejo na domu, se vodi naslednja dokumentacija: vpisni list, matični list, matična knjiga, dnevnik, redovalnica, izdajajo pa se jim predpisana spričevala, obvestila in potrdila.

Ob tem vas napotujemo še na določila podzakonskih aktov (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole, Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli, Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli), ki določajo roke ter načine preverjanja in ocenjevanja znanja ter napredovanje učencev ter izdajo listin učencem, ki se izobražujejo na domu.

Predpostavlja se, da bo učenec v izobraževanje na domu vključen skozi celo šolsko leto in torej ni posebej predvideno, da bi to obliko izobraževanja med šolskim letom prekinil. Starši namreč z izbiro za tovrstno obliko izobraževanja v celoti prevzemajo odgovornost za izvedbo izobraževanja svojega otroka.

Preverjanje in ocenjevanje znanja učencev

Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole. Učenec mora s tem namenom opravljati preverjanje znanja, ki je v funkciji ocenjevanja znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan.

Učenec opravlja preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Nabor predmetov je po posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih določen v 90. členu Zakona o osnovni šoli:

a)       Od 1. do 3. razreda se preverja znanje iz slovenščine in matematike. Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom preverja znanje iz italijanščine in matematike, v dvojezičnih osnovnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike.

b)       Od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom preverja znanje iz italijanščine, matematike in prvega tujega jezika, v dvojezičnih osnovnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in prvega tujega jezika.

c)        Od 7. do 9. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom namesto iz slovenščine preverja znanje iz italijanščine, v dvojezičnih osnovnih šolah pa iz slovenščine in madžarščine.

Ob koncu šolskega leta učenci opravljajo preverjanje znanja pred izpitno komisijo, ki oceni njihovo znanje iz predpisanih predmetov. Glede izpitne komisije in izpitov se uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja preverjanje in ocenjevanje znanja. Sestava izpitne komisije je identična kot za predmetne izpite. Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj praviloma izmed učiteljev šole, v posameznih primerih pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole.

Roki za ocenjevanje znanja

Za učence, ki se izobražujejo na domu, poteka ocenjevanje znanja v prvem roku v času od zaključka prvomajskih počitnic do konca drugega ocenjevalnega obdobja, ter v drugem roku v desetih delovnih dneh pred začetkom novega šolskega leta. Roki so določeni s šolskim koledarjem (pravilnik in navodila ministra). Šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca.

Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni šoli. Za učence, ki se izobražujejo na domu, glede napredovanja v naslednji razred veljajo enaka pravila, kot za ostale učence. Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne opravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali opravlja popravni izpit.

Nacionalno preverjanje znanja

Učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljajo tudi nacionalno preverjanje znanja. Za te učence se uporablja 64. člen Zakona o osnovni šoli, ki določa, da je nacionalno preverjanje znanja za učence 6. in 9. razreda obvezno. Podrobnejše določbe so predpisane s Pravilnikom o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli, glede rokov se upošteva Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole in s tem povezana podrobnejša navodila ministra, glede izvedbe pa je potrebno upoštevati vsakoletna navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli. Šola k nacionalnemu preverjanju znanja prijavi tudi učence, ki se izobražujejo na domu.

Pisno preverjanje znanja ti učenci opravljajo hkrati z ostalimi učenci. Za učence, ki se izobražujejo na domu, veljajo enaka določila o načinu in trajanju nacionalnega preverjanja znanja kot za ostale učence. V primeru, da se učenec iz utemeljenih razlogov nacionalnega preverjanja znanja ne udeleži, starši o tem obvestijo šolo. Šole morajo starše pravočasno seznaniti z navodili in roki za nacionalno preverjanje znanja in načinom izvedbe.

Vodenje dokumentacije in izdajanje listin (spričevala, obvestila in potrdila)

O poteku ocenjevanja znanja učenca, ki se izobražuje na domu, komisija vodi predpisano dokumentacijo.

Osnovna šola, na katero je otrok vpisan, ob koncu pouka v šolskem letu izda spričevalo, ki je javna listina. V tem delu se uporabljajo določbe Zakona o osnovni šoli in Pravilnika o dokumentaciji v osnovni šoli. Šola uporabi predpisan obrazec za spričevalo v skladu s Pravilnikom o obrazcih javnih listin v osnovni šoli.

Osnovna šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja na obrazcu »Obvestilo o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja.«

Izposoja učbenikov iz učbeniškega sklada

Učenci, ki se izobražujejo na domu, imajo pravico do izposoje učbenikov iz učbeniškega sklada. Glede možnosti izposoje učbenikov iz učbeniškega sklada šola do začetka šolskega leta obvesti starše učencev, ki se izobražujejo na domu. Izposoja poteka na enak način kot za ostale učence.

DODATNE INFORMACIJE

Tovrstno izobraževanje prinaša nekatere izzive. Radi bi vas opozorili, da je potrebno biti pozoren na:

ČAS IN TRUD

Šolanje na domu staršem omogoča, da sodelujejo pri učenju svojega otroka; tako pri intelektualnem in čustvenem razvoju kot tudi pri razvoju drugih sposobnosti in veščin.

ZNANJE

Ocenjujejo se doseženi cilji iz učnih načrtov, zato ne zadošča le učenje po učbeniku ali delovnem zvezku. Učni načrti za osnovno šolo se nahajajo na naslovu https://www.gov.si/teme/programi-in-ucni-nacrti-v-osnovni-soli/#e247.

OBVEZNOSTI STARŠEV

Obveznosti staršev izhajajo iz normativnih podlag (zakoni in pravilniki, ki predpisujejo postopke šolanja na domu). Starši so dolžni obveščati šolo o vseh spremembah, ki bi nastale v času šolanja na domu.

OBVEZNOSTI ŠOLE

Učenec ima pravico do učbenikov iz šolskega učbeniškega sklada.

Šola učenca seznani z datumi in komisijo za izpite, na katerih se preverja znanje.

Šola ni dolžna kopirati učnih gradiv in izdelkov, ki nastajajo pri pouku in jih pošiljati učencu, ki se izobražuje na domu.

Ravnatelj in strokovni delavci šole smo vedno odprti za pogovor z vami o izobraževalnih in vzgojnih izzivih, s katerimi bi se srečali pri izobraževanju in vzgoji vašega otroka.

ROKI ZA IZPITE

Šolski koledar vsako leto predpiše minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
Za šolsko leto 2021/22 je določeno, da so izpiti za učence, ki se izobražujejo na domu, v terminih:

Prvi rok:
učenci 9. razreda: 3. 5. – 15. 6. 2022
učenci od 1. do 8. razreda: 3. 5. – 24. 6. 2022
Drugi rok:
učenci od 1. do 9. razreda: 18. 8. – 31. 8. 2022

 

(Skupno 163 obiskov, današnjih obiskov 1)