Tudi šestošolci so spet dočakali popestritev šolskega vsakdana. Na obisku so bili v Ljubljani, kjer so si ogledali Narodno galerijo in Slovenski šolski muzej. Odvečno energijo so najprej lahko sprostili v Tivoliju, kjer so malicali. Potem so odšli v galerijo. S pomočjo delovnih zvezkov, ki so jih vsi kupili, so jo spoznavali na zelo hiter način. Kustos jih je razdelil v dve skupini in samostojno so reševali naloge iz delovnega zvezka. Kustos je imel veliko dela, saj je ves čas hodil od ene do druge skupine in pomagal pri reševanju. Učencem so bile umetnine slovenskih umetnikov zelo všeč. Po ogledu stalne zbirke so odšli v šolski muzej, kjer so jih oblekli v šolske obleke in jih posedli v klopi. Čakala jih je ura lepopisa. Učilnica je bila prikazana tako, kot je bila narejena v letu 1930. Dobili so učne liste in nanje pisali črke, pri čemer so morali pravilno držati pero in natančno slediti navodilom. Nekateri so morali iti sedeti v oslovsko klop ali klečat na koruzo. Učiteljico so morali imenovati gospodična učiteljica ter odgovarjati na vprašanja s celimi stavki, in to stoje. Učiteljica je bila zelo stroga,vendar je skoraj vsem šlo ob tem na smeh. Težko pa si je predstavljati, da bi tudi današnje učiteljice bile take.
(Mojca in Lucija, 6. a)
