Učenci od 6. do 9. razreda svoje prve dneve dejavnosti opravijo z enodnevnimi obiski različnih slovenskih pokrajin. Letošnji 23. september, prvi jesenski dan, je bil kot nalašč za to, saj nas je razveselil z lepim vremenom. Učenci 6. razredov so krenili na Dolenjsko in videli rojstno hišo Josipa Jurčiča ter Krjavljevo kočo, grad Bogenšperk in Dolenjski muzej. Sedmošolci so bili na Krasu v Kobilarni Lipica, v jami Vilenica in v Štanjelu. Osmošolci so na Štajerskem spoznali mesto Ptuj ter Ptujski grad, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu ter arheološki park Rimska nekropola v Šempetru. Učenci devetih razredov pa so na severnem Primorskem obiskali idrijski Antonijev rov, Muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu ter Bolnico Franjo.
*****
6. razred – DOLENJSKA
Zjutraj ob 6.45 so se odpravili izpred šole in se vozili približno eno uro in pol do Muljave, kjer stojita rojstna hiša Josipa Jurčiča in Krjavljeva koča. V Krjavljevi koči so videli črno kuhinjo in kmečko spalnico, v Jurčičevi hiši pa seveda bolj “razkošno” kmečko spalnico, kmečko sobo, črno kuhinjo in shrambo za lonce. Nasproti rojstne hiše Josipa Jurčiča je majhen muzej, kjer so si ogledali, kako so v starih časih sejali, pobrali letino, kako so mleli pšenico in pripomočke, kot so grablje, motiko, bučno posodo za vodo, panjske končnice, leseno smetišnico, statve itd.
Naslednja postaja je bil grad Bogenšperk, kjer so videli knjigo Slava vojvodine Kranjske, tiskarski stroj, vodnjak želja, skalo, na kateri stoji gred, sobo, v kateri so bili zapisani vsi imetniki gradu itd.
V Dolenjskem muzeju so lahko občudovali starodavno orožje, nakit, posode za shranjevanje hrane in pijače, kamnita kladiva, sekire in macole, sablje in sulice.
Toda od vsega se jim je najboljše zdelo kosilo v Hiši kulinarike v Novem mestu.
Jerca Stanonik, 8. b, in Karmen Potočnik, 8. a
no images were found
*****
7. razred – KRAS
Sedmi razredi smo se 23. septembra odpravili na ekskurzijo ki je potekala na Krasu. Zbrali smo se že ob 6:50, prevzeli malico in se odpeljali proti Krasu.
Naša prva postaja je bila v Lipici, kjer smo si najprej ogledali, kako spustijo konje na pašo. Nato smo videli večjo kapelico, ki so jo včasih imeli v lasti lastniki Lipice. Odpravili smo se v muzej, kjer smo spoznali zgodovino Lipice in lipicanca. Tam smo lahko videli vse od modela okostja konjevega prednika pa do filmčka o tem, kako so selili lipicance med vojnami. Bili smo tudi v dveh konjskih hlevih, tam pa smo lahko tudi božali konje. Zadnja postojanka je bila dresura, kjer smo videli dresuro na zemlji in dresuro nad zemljo.
Preden smo odšli naprej, smo še pomalicali.
Po krajši vožnji smo prispeli do jame Vilenice. Po jami nas je vodil jamar Goran. Najprej smo se ustavili v plesni dvorani, kjer so včasih in še danes potekajo razne prireditve. Skozi jamo smo si ogledovali razne kapniške oblike in v njih s pomočjo naše domišljije odkrili tudi mnogo nenavadnih oblik – od medveda pa do meduze ali palčka.
Zadnja dvorana, ki smo jo obiskali, je bila Vilinska dvorana. Nazaj smo se spet povzpeli po okoli 550 stopnicah.
Po ogledu smo odšli v Sežano, kjer smo pojedli kosilo. Nekateri so jedli “dunajca s pomfrijem”, drugi pa pice, na koncu pa smo si vsi privoščili panakoto z jagodnim prelivom.
Avtobus nas je odpeljal v Štanjel, kjer smo si najprej ogledali galerijo Lojzeta Spacala. Odšli smo v vaško cerkev, postavljeno v času gotike. Za tem smo pokukali v staro kraško hišo in si ogledali tudi vodnjak poleg nje.
Čakal nas je še obisk Ferrarijevega vrta. To je zelo lep, velik park. Preden smo prišli do tam, smo od daleč videli tudi pokopališče vojakov iz prve svetovne vojne. Na Ferrarijevem vrtu smo izvedeli, da se na otočku sredi jezera, ki te pričaka skoraj takoj, ko vstopiš v vrt, poroči veliko mladih parov. Potem smo se vsi skupaj slikali na mostu.
Proti avtobusu smo se odpravili po gozdni, turistično urejeni poti, potem pa proti domu. Med potjo iz Rovt proti Žirem smo lahko videli Matjaževe kamre.
Pred šolo smo veselo odšli proti staršem, ki so nas malo čez šesto uro tam pričakali.
V spominu nam je ostal lep izlet in komaj čakamo, da se v osmem razredu odpravimo na nove dogodivščine.
Anja Štravs, Maja K. Habjan, 7. a, in Sonja M. Lokar, 7. b
*****
8. razred – ŠTAJERSKA
8. razredi smo se v torek odpeljali proti Štajerski. Po približno eni uri in pol smo se ustavili na bencinski črpalki ter tam pojedli malico in odšli na stranišče. Odpeljali smo se naprej proti Ptuju in si tam najprej ogledali Ptujski grad. Tam so razstavljene pustne šeme. Obiskali smo notranje prostore gradu. V pritličju so razstavljene zbirke glasbil, orožja in vojaške opreme. Kdor je hotel, je lahko prijel v roke tudi velik in težak meč. Nato smo se odpravili v prvo nadstropje in tam občudovali najlepše grajske sobane, pohištvo, tapiserije, slike in dvorani s slikami. Prostore pa so krasili prečudoviti lestenci.
Po ogledu gradu smo se odpravili v mesto ter opazovali Orfejev spomenik, takoj za tem pa mestno hišo in stolp. Za mestnim stolpom je stala cerkev, ki smo jo opisali in pogledali le od zunaj, saj je bila zaklenjena. Potem smo se odpravili na trg s kipom svetega Florjana ter tam vstopili v kombinacijo stare in moderne cerkve. Voznik nas je nato odpeljal v bližino toplic, kjer smo imeli kosilo.
Po kosilu smo se odpeljali v Žalec, kjer smo obiskali Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Ogledali smo si star način sušenja hmelja ter poskusili hmeljev čaj. Nato smo se odpeljali v Šempeter, kjer smo videli Rimsko nekropolo. Po ogledu razkošnih, lepih, zanimivih starih grobnic smo se odpravili domov. V Poljane smo prišli predčasno in tako zaključili zanimivo ekskurzijo na Štajerskem.
Viktorija Peternel, 8. a, in Lea Potočnik, 8. b
Učenke šolskega novinarstva so izvedle kratko anketo, v kateri so sošolce povprašale, kaj jim je bilo na ekskurziji najbolj všeč.
NIK: Najbolj mi je bila všeč zbirka orožja na Ptujskem gradu, ker je zelo zanimiva in marsičesa o tem sploh nisem vedel.
KARMEN: Najbolj všeč sta mi bila grad Ptuj in mesto Ptuj, ker je vodička zelo zanimivo in razumljivo razlagala.
MIHA: Najbolj sta mi bila všeč grad Ptuj in ogled orožja.
JAN: Kosilo, ker sem bil lačen.
TEA: Najbolj zanimiva je bila vožnja z avtobusom, ker sem se družila s svojimi prijatelji.
URBAN: Zelo zanimivo je bilo v hmeljarskem muzeju, ker smo videli pridelavo piva.
VIKTORIJA: Najbolje je bilo na avtobusu, ker smo se veliko smejali.
BARBARA: Vožnja z avtobusom.
ANJA: Mesto Ptuj, ker marsičesa o Ptuju nisem vedela. (besedni red)
TINA: Najbolj mi je bil všeč čaj iz hmelja, saj je bil zelo dober.
Kaja Klemenčič, Ema Primožič in Sabina Bohinc, 8. b
no images were found
*****
9. razred – SEVERNA PRIMORSKA
Na ekskurzijo smo se 9. razredi odpravili 23. septembra 2014 ob 6.45. Naša prva postojanka je bil Kobarid. Ko smo prispeli, smo pomalicali, nato pa obiskali Muzej prve svetovne vojne. Urejen je bil po sobah, a si zaradi pomanjkanja časa nismo mogli ogledati vsega. Videli pa smo Krnsko sobo, v kateri stoji maketa gorstev, vključno s Krnom. Na njej so narisane linije italijanske in avstroogrske vojske. V Črni sobi smo lahko videli slike največjih vojnih grozot iz prve svetovne vojne. V Sobi zaledja smo spoznali, kakšno je bilo življenje za fronto. V Beli sobi smo lahko videli, v kakšnih razmerah so morali živeti vojaki v zimskem času, še posebej, ker so se borili v visokogorju. V sobi z reliefom zgornjega Posočja smo si ogledali maketo le-tega, na kateri so prikazane obrambne linije obeh bojujočih se strani dan pred odločilnim spopadom. Nazadnje smo si pogledali še kratek film, ki govori o soški fronti. Ko smo prispeli v Idrijo, nas je najprej čakalo kosilo, od tam pa smo se odpravili v Antonijev rov. Najprej smo si ogledali kratko predstavitev idrijskega rudnika, nato pa smo se razdeljeni v tri skupine odpravili v garderobo, kjer smo dobili zaščitne obleke in čelade, primerne za v rudnik. Vsaka skupina je s svojim vodičem stopila v rudnik. Mi smo morali premagati 117 stopnic navzdol, rudarji pa so jih morali več kot tisoč. Ko smo hodili skozi rove, smo videli lutke rudarjev in njihovih delovnih pripomočkov, škrata, ki je po legendi rudarjem pomagal, včasih pa tudi ponagajal. Pri nekaterih je bilo z zvokom ali animacijo figur prikazano, kako je delo včasih izgledalo. Po ogledu smo se povzpeli spet nad zemljo – na svetlobo in svež zrak. Potem smo se peš odpravili do akvarija, kjer smo si ogledali veliko zanimivih rib. Bile so različnih barv, oblik in velikosti. Ribam so v akvariju delale družbo še različne vrste morskih ježkov, polžev, videli pa smo tudi legvana. Nazadnje smo se odpeljali v Bolnico Franjo iz druge svetovne vojne, kjer smo si ogledali bolniške sobe, v katerih so se zdravili poškodovani in bolni vojaki. Izvedeli smo, da je izmed štirinajstih barak originalna samo še ena, saj so ostale zaradi poplav morali prenoviti. Ogledali smo si lahko vsako sobo posebej, saj je imela vsaka svoj pomen, nato pa smo se peš odpravili do avtobusa. Domov smo prišli okoli 18. ure.
Še najini mnenji: Ajda: Meni je bila ekskurzija všeč, še posebej Bolnica Franja.
Julija: Na ekskurziji mi je bilo najbolj všeč, ko smo si ogledali Antonijev rov in Bolnico Franjo.
Julija Trobec in Ajda Marolt, 9. a
*********
Devetošolci so odgovorili tudi na nekaj vprašanj:
Kje vse ste potovali? Začeli smo v Poljanah in se najprej zapeljali v Kobarid, kjer smo si ogledali kobariški muzej, nato smo šli v Idrijo na kosilo, po kosilu pa smo si šli ogledati še Antonijev rov ter akvarij. Nazadnje smo obiskali še bolnico Franjo in nato odšli domov. (Gašper Kumer)
Kaj vse ste si šli ogledat na Primorsko in kaj ti je bilo najbolj všeč? Šli smo si ogledati Antonijev rov, akvarij v Idriji, Muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu ter Bolnico Franjo. Najbolj všeč mi je bila bolnica Franja. (Maruša Stanonik)
Kaj ti je bilo všeč v kobariškem muzeju? Najbolj mi je bil všeč top pred muzejem. (Veronika Železnik)
Kako se ti je zdelo v Idriji? Dobro, še posebej pa Antonijev rov. (Miha Rupar)
Kaj vse ste si ogledali v Bolnici Franji? Ogledali smo si barake, spalnice, sobe za zdravljenje, operacijske sobe, barako za kuhanje itd. (Brigita Ferlež)
Nika Križnar, 9. b
no images were found
