Oktobra smo! Čas je za gibalna medgeneracijska srečanja. Prvo srečanje je uspelo. Na torkovo popoldne se je zbralo zavidljivo število dedkov, babic, mamic, tet in pa seveda polno otrok.
Bilo nas je veliko, zato smo se organizirali v skupine in si nadeli imena, kot so Ptički, Kostanjčki, Dobnčani, Morski psi, Žirovci … in bili pripravljeni na štart. Neučakani smo s težavo prisluhnili učitelju športa, ki nam je razložil pravila orientacijskega teka in nam dal nekaj uporabnih napotkov. Štoparica je začela neusmiljeno meriti čas in v časovnih razmikih smo se pognali po gozdnih poteh in travnikih ter vneto iskali točke. Po gozdu in okolici se je razlezel smeh, veselje ob najdeni točki in hitenje naprej, da čim prej najdemo vse in se vrnemo na cilj. Tiste malo manj spretne so na poti usmerili prostovoljci Brina, Ema, Manca, Timotej in Nina. Odlično jim je šlo, izkazali so se za zanesljive pomočnike in vsi smo se nasmejani vrnili na cilj.
Sledila je razglasitev rezultatov in zahvala, da smo se v tako velikem številu udeležili dogodka. Bilo je res izjemno.
Zdaj pa nas čakajo še dejavnosti v dopoldanskem času, ki se odvijajo še ves teden.
Pa športni medgeneracijski pozdrav!
Barbara Tavčar
