V preteklem tednu smo z učenci 8. razreda izvedli tri preventivne delavnice programa NEON, ki so namenjene krepitvi varovalnih dejavnikov in preprečevanju spolnega nasilja kot ene od oblik medvrstniškega nasilja. Osnovno vodilo programa je, da imajo vsi otroci pravico biti varni, močni in svobodni.
Na prvem srečanju smo se osredotočili na koncept osebnih meja. Učenci so skozi aktivnost »sestavljanka« spoznali, da so naše meje – fizične, čustvene, moralne in spolne – tiste, ki določajo, kaj je za nas sprejemljivo in kaj nam je všeč. Definirali smo razliko med nadlegovanjem in spolnim nasiljem ter poudarili, da je za nasilje vedno odgovorna oseba, ki ga izvaja. Postavili smo jasno pravilo ničelne tolerance, kar pomeni, da nobeno nasilno vedenje v šoli ni dopustno.
V drugi delavnici smo poglobljeno obravnavali kroge osebnih meja. Učenci so razmišljali o tem, koga spustijo v svoj intimni krog in koga v bolj zunanje kroge, ter ugotovili, da se te meje lahko spreminjajo glede na situacijo in naše počutje.
Poseben poudarek je bil na razlikovanju med spogledovanjem (ki je želeno, vzajemno in prijetno) ter spolnim nadlegovanjem (ki je enostransko in neželeno). Skozi »Lanino zgodbo« in pogovor o privolitvi so se učenci naučili ključnega pravila treh korakov: vprašaj, poslušaj in spoštuj. Poudarili smo, da si človek lahko premisli v vsakem trenutku, tudi če je sprva na nekaj pristal.
Zadnja delavnica je bila namenjena učenju konkretnih odzivov. Razlikovali smo med agresivnim, pasivnim ter samozavestnim (asertivnim) vedenjem. Učenci so skozi predstavljene primere spoznavali, kako se odločno postaviti zase in kako pomagati prijatelju v stiski.
Spoznali smo šest korakov za ustrezen odziv v primeru izkušnje spolnega nasilja:
- Reci NE.
- Pojdi stran od osebe.
- Povej odraslim v šoli.
- Povej odraslim doma.
- Zapiši, kaj se je zgodilo.
- Prijavi nasilje.
Delavnice smo zaključili s sporočilom, da za nasilje ni kriv ta, ki ga doživi, in da je pomembno poiskati pomoč pri odrasli osebi, ki ji zaupajo.
Barbara Burjek in Polona Zupan
