Kulturni dan, ki smo ga učenci od prvega do tretjega razreda doživeli v Groharjevi hiši v Sorici, bi lahko zapisali z veliko začetnico. Pa ne zgolj zaradi tega, ker tamle na začetku stoji kot prvi v vrsti, ampak zato, ker nas je Kultura prevzela po dolgem in počez. Gašper Kačar, duša Groharjeve rojstne hiše, nas je popeljal vsaj v štiri različne svetove. In to v eni sami hiši.
V prvem smo spoznali številna ritmična in melodična tolkala in postali člani več kot 30-članskega orkestra. S harmoniko pred seboj smo skakali po zelenih, modrih in rdečih otočkih in vsi skupaj prav lepo zazveneli.
V drugem smo postali risarji. Takšni, ki se spoznajo na proporce in vzorce, na sence in sonce. Takšni, ki ne potrebujejo radirk in ob tihi glasbi ustvarjajo še bolj zavzeto.
V tretjem svetu smo skočili malce nazaj v čas. Kakih sto let. Med Groharjevega Sejalca in njegov Macesen, v Škofjo Loko v snegu in hribovsko Pomlad.
V četrtem pa smo se preselili v klet in ob starih predmetih pokukali v vaški vsakdan.
Kultura dela življenje lépo, upočasni čas in nam razkriva, takole počasi in po malem, kakšni talenti se skrivajo prav v vsakem izmed nas.
Mateja Tušek
