December smo že pospravili v preteklo leto, pa vendar se otroci radi vrnejo v lanske praznične dni, polne druženja, topline in tudi daril. Zato ni nič narobe, če se še enkrat spomnimo na čarobne praznične dni preteklega decembra.
V okviru projekta »Ti meni danes, jaz tebi jutri« smo se pred novim letom pogovarjali o decembrskih možeh in preživljanju praznikov s starši, starimi starši in sorodniki. O skupnem preživetem času so učenci zapisali ali ustvarili številne izdelke. Pri projektu je sodelovalo 78 učencev in pet učiteljev, tukaj pa je objavljenih le nekaj izdelkov.
Mentorica Maja Trček
MIKLAVŽ PRI STARIH STARŠIH
Letos je bil Miklavž veliko bolj radodaren kot prejšnja leta. Predvsem pri atijevi mami, kjer je bilo več daril kot pri mamičinih starših. Ko smo odšli na Miklavža k mami, smo bili vsi zelo veseli, najbolj pa seveda jaz, saj mi je prinesel skoraj vse, kar sem si želela. Prav tako tudi mojim sestram in bratcu. Ko smo prišli domov, bratec in sestrica sploh nista hotela spat, saj sta si želela samo igrati z novimi stvarmi. Ko smo ju končno spravili spat, pa naslednji dan nista hotela iti v vrtec.
Pri drugi mami pa je bilo malo drugače. Dobili smo vrečo za celo družino, v kateri so bili: parkeljni, suho sadje in sladkarije. Tudi tega smo bili zelo veseli. Vse sladkarije smo odnesli v svojo sobo, jih shranili v posebno škatlo in jih jedli tekom celega meseca decembra. Tako so se iztekli ti Miklavževi dnevi.
Maja Bonča, 4. razred
DECEMBRSKI DOBRI MOŽ PRI STARIH STARŠIH
Vsi pri nas doma se veselimo decembra. Mami se pri atijevih starših veseli makove potice, ati pa se pri maminih veseli kuhanja »šnopca«. Otroci se še posebej veselimo sv. Miklavža. Pri mami Ivi in atu Damjanu (mamini starši) vedno dobimo kakšno sladkarijo in suhe krhlje. Pri mami Tini in atu Poldetu pa darila dobimo v posameznih vrečkah.
Dan sv. Miklavža je zelo poseben. Zbudimo se že zelo zgodaj (ponavadi ob dveh zjutraj) in se odpravimo v kuhinjo, kjer nas pričakajo darila. Po šoli komaj čakamo na obisk mame Tine in ata Poldeta. Letos je pri njima Ajdi prinesel konjička in punčko, Tinetu traktor in nakladalno, Maji Frozen zvočnik in mikrofon, mami in atiju pa suhe krhlje, vino in piškote. Jaz pa sem bila nad svojim darilom še posebej navdušena. Dobila sem namreč torbico in skavtsko pesmarico z akordi za kitaro. Torbico sem seveda nosila že naslednji dan, ko smo šli v Ljubljano. Pri nas Miklavž vedno prinese tudi darilo za obe mami in oba ata, za teto Niko in Davorja, pa tudi stric Jure in njegova Petra ne ostaneta praznih rok.
Ko pridemo domov, tudi mami Ivi odnesemo darilo in gremo pogledat, če je tudi pri njej prinesel kakšno darilo. Letos nam je prinesel čokoladice in Miklavža iz testa. Otroci smo vsako leto bolj veseli.
Mislim, da je ta čas zelo prijeten, ne samo zaradi daril, ampak tudi za družino, saj se v tem času veliko več obiskujemo, pogovarjamo, se skupaj igramo družabne igre, oba ata in obe mami pa nam pogosto tudi pripovedujejo o svojih otroških doživetjih, pa tudi o njihovih izkušnjah z darili. Tudi letos so bili to čudoviti dnevi.
Pri nas praznujemo samo dan sv. Miklavža, Božička in Dedka mraza pa ne. Vendar ničesar ne pogrešam, saj imamo vedno vsega dovolj. Darila pridejo in gredo, čas, preživet s starimi starši, pa nam pusti ogromno lepega.
Janja Bonča, 7. razred
