Lepa beseda lepe odnose najde – pesmi devetošolcev
Rdeča nit Zdrave šole v šolskem letu 2023/2024 je Lepa beseda lepe odnose najde.
Povezave, ki jih gradimo z drugimi, so ključne za socialno, psihično in telesno zdravje. Medosebni odnosi so tisti, ki pomembno prispevajo k smislu življenja in vplivajo na to, kako posameznik zaznava kakovost svojega življenja. Spoštljiva, prijazna komunikacija predstavlja pomembno vlogo v izboljševanju odnosov z drugimi.
Moč naših besed in dejanj so devetošolci izrazili z oblikovanjem različnih haikujev in pesmic. Svoje delo so odlično opravili.
Barbara Levstek
| MOČ BESEDE
Lepa beseda ni vedno lahka, Odnosi med ljudmi niso vedno dobri, Žal na svetu so ljudje, Lepa beseda na koncu premaga vse, Nina Habjan, 9. b
|
TOPLE BESEDE
Ko se rodiš, Besede so kot ključi, Možnost govora odpira vse poti. Besede so kot ključi, Ema Krek, Ivana Krek
|
RADA TE IMAM, OPROSTI
Ko stopim s tabo skozi vrata, Lepa beseda Moji prijatelji so brez besed, Velikokrat sem Za to sem dala vse, kar lahko, Ker nisi bil moj, Eva Debeljak in Žana Eržen, 9. b
|
NAJLEPŠE BESEDE
Lepa beseda
lepe odnose najde –
vedno in povsod.
Lepa beseda
lepe odnose najde,
ko smo veseli.
Lepa beseda
srce napolni mi, ko
poveš mi jo ti.
Hvala in prosim
res lepi sta besedi,
reci ju vsak dan.
Če ne najdemo
vseh teh najlepših besed,
bodimo tiho.
Đorđe Dević in Krištof Pisk, 9. a
IGRA HAIKUJEV
| Lepa beseda lepe odnose najde v mojem srcu. Lepa beseda Lepa beseda Lepe besede Lepa beseda
|
Lepa beseda lepe odnose najde, ko se igramo.Lepi odnosi se najdejo v srcih vseh dobrih ljudi. Lepi odnosi Lepi odnosi Lepe odnose |
Lepe odnose gradimo prav vsi skupaj. To je pomembno. Lepo je morje Naša srca so Lana Šikovec, Ema Kržišnik
|
NAVIHANI HAIKUJI
| Iskren oprosti, malo sem se razburil kot temen oblak. Ne bodi kot Zevs, Lepa beseda Radiraj zlobo,
|
Vljudno pozdravi, vljudno nazaj odzdravi, prikliči nasmeh.V svojih sanjah bodi dober do drugih kot pečen piškot. Ob topli kavi Topel objemček |
Ne bodi naboj, ki srce ti prebije, dušo razbije. Greva na kavo Ana Omejc, Sima Rupar
|
7. april − svetovni dan zdravja
Svetovna zdravstvena organizacija ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, letos poudarja pomembnost pravice do zdravja posameznika.
Po vsem svetu je zaradi vojaških konfliktov, onesnaženosti okolja in podnebnih sprememb pravica milijonov ljudi do zdravja vse bolj ogrožena.
Letošnji slogan poudarja pravico vsakega posameznika do dostopa do zdravstvenih storitev, izobraževanja in informacij, pa tudi do varne pitne vode, čistega zraka, zdrave prehrane, kakovostnega bivalnega okolja, dostojnih delovnih pogojev in zaščito pred diskriminacijo. Vsak posameznik si zasluži dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe, ne glede na svoj socialni, ekonomski ali kulturni položaj. Zdravje ni le privilegij, ampak temeljna človekova pravica. Skupaj si prizadevamo za boljše zdravje in pravičnejši dostop do zdravstvenih storitev za vse.
Na tem mestu pa naj ponovno poudarimo, da pravica do zdravja prinaša tudi odgovornosti. Vsak posameznik je odgovoren za skrb za svoje zdravje in dobro počutje ter za poznavanje in upoštevanje zdravstvenih smernic in priporočil. To pomeni, da se zavedamo pomena skrbi za svoje zdravje z uravnoteženo prehrano, redno telesno vadbo in izogibanjem škodljivim razvadam, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Prav tako je pomembno odzivanje na vabila presejalnih programov in drugih preventivnih pregledov in cepljenj ter upoštevanje zdravstvenih nasvetov strokovnjakov.
Pravica do zdravja gre z roko v roki z odgovornostjo do lastnega zdravja in zavedanjem, da lahko vsak posameznik prispeva k ohranjanju svojega zdravja ter zdravja skupnosti.
Povzeto po:
https://nijz.si/obmocna-enota-ljubljana/svetovni-dan-zdravja-2024/, 7. 4. 2024
https://europadonna.si/novice/7-4-svetovni-dan-zdravja/, 7. 4. 2024
Irena Tehovnik
15. marec – svetovni dan spanja
V petek, 15. marca 2024, smo že sedemnajstič obeležili svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom: “Enake pravice do spanja za globalno zdravje”, s katerim želimo poudariti, da če želimo izboljšati zdravje prebivalstva, moramo zmanjšati neenakosti in zagotoviti enake pravice do zdravega spanja za vse.
Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja.
Kaj kažejo podatki v Sloveniji?
Na NIJZ prepoznavajo spanje kot enega od temeljnih gradnikov zdravja. Kazalci spanja so generalno gledano slabi v vseh pregledanih starostnih skupinah prebivalstva, med njimi pa najbolj zaskrbljujoče izstopajo podatki o otrocih in mladostnikih.
Zadnja raziskava, ki vključuje področje spanja, je raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju 2022 (HBSC, Jeriček Klanšček idr., 2023). Ta kaže, da le nekaj več kot tretjina (38,7 %) 11- in 13-letnikov in približno petina (19,3 %) 15- in 17-letnikov med šolskimi dnevi spi v skladu s priporočili. Primerjava s preteklimi raziskavami kaže, da se je zvišal delež fantov, ki spi v skladu s priporočili ter da se je znižal delež deklet, ki spijo skladno s priporočili v vseh starostnih skupinah. Delež mladostnikov, ki spijo skladno s priporočili, s starostjo pada. Glede na priporočila, naj bi otroci stari od 6 do 13 let spali 9–11 ur na noč in najstniki stari od 14 do 17 let 8–10 ur na noč.
Ker v Sloveniji generalno premalo in slabo spimo, je osveščanje javnosti o pomenu spanja še toliko bolj pomembno.
Spanje je ključni pokazatelj splošnega zdravja in dobrega počutja. Blagodejno vpliva na srce in ožilje, znižuje krvni tlak, vpliva na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja ter vpliva na raven razpoložljive energije in našo telesno pripravljenost. Spanje je pomembno za normalno delovanje možganov, saj okrepi vrsto možganskih funkcij, vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir. Urejeno spanje krepi imunski sistem, pri čemer izboljšuje našo odpornost in imunske odzive ter na ta način pomembno prispeva k preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih. Tudi zdrav imunski sistem ugodno vpliva na spanje. Nenazadnje pa ima spanje ugoden vpliv tudi na naše duševno zdravje in dobro počutje, kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov.
Povzeto po:
Izjava za javnost Svetovni dan spanja 2024
https://nijz.si/zivljenjski-slog/spanje/, 14. 3. 2024
https://nijz.si/zivljenjski-slog/spanje/svetovni-dan-spanja-2023 /,14. 3. 20244
Irena Tehovnik
priporocila-za-dobro-spanje_za_otroke_in_mladostnike
10_priporocil_za_zdravo_spanje_odraslih (1)
Super zajtrk, potem še super tehniški dan!
Tradicionalni slovenski zajtrk je že trinajsto leto nepogrešljiv šolski dogodek vsak tretji petek v novembru, z njim že od leta 2012 obeležimo tudi dan slovenske hrane.
Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk je v petek, 17. novembra, potekal pod sloganom »Kruh za zajtrk – super dan!«. Kruh je poleg masla, mleka, medu in jabolka ali drugega slovenskega sadja ena od sestavin Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Letošnje leto je tudi mednarodno leto prosa, zato je temu žitu namenjena večja pozornost.
Tradicionalni slovenski zajtrk je bil na vrsti že takoj prvo šolsko uro. Za uvod so otroci pritegnili znani pesmi Lojzeta Slaka Čebelice.
Učenke in učenci 3. b so si pripravili tudi pogrinjke.
V 1. a razredu so po zajtrku spekli nekaj slastnega.
************************************
Učenke in učence smo spraševali, kakšen je bil zajtrk, kaj so počeli na današnji dan, kako so se imeli.
Poslušajte zvočni posnetek, objavljen na Radiu Sora.
************************************
Po zajtrku so se UČENKE IN UČENCI RAZREDNE STOPNJE posvetili še drugim dejavnostim – prvošolci so pekli žemljice, drugošolci so se posvečali skrbi za zobe. V 4. in 5. razredu se z izdelovanjem voščilnic že pripravljajo na šolski dobrodelni sejem, ki bo 29. novembra.
Nadaljevanje dopoldneva so učenke in učenci od 6. do 9. razreda izkoristili za tehniški dan, katerega vsebine so bile povezane s skrbjo za zdravje:
- prva pomoč (PGD Poljane)
- predavanje Jem lokalno – jem bolje (ga. Lidija Snut)
- delavnica Prekomerna raba sodobnih tehnologij (SAFE.si)
- gibalne aktivnosti
- oblikovanje plakatov za šolsko shemo
6. razred
29. september – mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani
Generalna skupščina Združenih narodov je 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Obeleževanje tega dne je pomembno za ozaveščanje o razsežnosti težave in morebitnih rešitvah na vseh ravneh.
V EU se vsako leto zavrže skoraj 59 milijonov ton hrane (131 kg na prebivalca), katere tržna vrednost je ocenjena na 132 milijard evrov. Več kot polovica odpadne hrane (53 %) se zavrže v gospodinjstvih.
V Sloveniji po podatkih Statističnega urada na leto zavržemo okoli 143.000 ton hrane (40 % je še vedno užitne hrane) oziroma 68 kg na prebivalca. Največ odpadne hrane se pridela v gospodinjstvih (52 %), gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana (npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za starejše) (30 %), v distribuciji in trgovinah (11 %) ter pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane) (7 %).
Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij.
Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.
V okviru organizirane šolske prehrane dajemo posebno pozornost odgovornemu odnosu do hrane.
Šola ima pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in razvijanju odgovornega odnosa do hrane ter zmanjšanju količin odpadne hrane.
Na naši šoli bomo vse dni v letu, posebej pa ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani posvetili temi posebno pozornost na urah oddelčnih skupnosti.
Posvetimo nekaj trenutkov tej temi tudi doma in se z otroki pogovarjajmo o odgovornem odnosu do hrane. Pomembno je, da odrasli s svojimi besedami in zgledom spodbudimo otroke k spremembam.
Irena Tehovnik
Povzeto po:
- https://skupnost.sio.si/mod/forum/discuss.php?d=219695, 26. 9. 2023
- https://www.gov.si/teme/zmanjsevanje-odpadne-hrane/, 27. 9. 2023
- https://www.gov.si/novice/2022-04-22-dan-brez-zavrzene-hrane/, 28. 9. 2023
