18. novembra smo praznovali dan slovenske hrane in izvedli že dvanajsti Tradicionalni slovenski zajtrk, katerega osrednja tema je bila mleko in mlečni izdelki. K temu spodbujamo tudi z letošnjim sloganom »Zajtrk z mlekom – super dan!«
1. razred
Zelo dober zajtrk! (Zarja, Jakob, Matic, Ela) – Zajtrk je bil dober, domač. (Zala K.) – Kruh, maslo pa med … (Klemen) – Dober kruh. (Hana, Mehmed) – Dobro maslo. (Eva) – Med pa kruh sta najboljša. (Maja) – Bil je drugačen, dober zajtrk. (Izak, Saša)
2. razred
Bilo je zelo dobro. (Katja) – Vse, kar smo jedli, so nam pridelali bližnji kmetje. (Eva J.) – To je najboljši zajtrk! (Leja) – Vsa hrana je bila pridelana v Sloveniji. (Neža) – Najboljši je bil med. (Primož) – Zelo dobro je bilo mleko. (Kristina) – Vsa hrana je bila zelo zdrava. Zelo lepo je bilo, ko smo plesali ob pesmi Čebelice. (Luka, Kaja) – Bilo je dobro, ker smo delali v skupini. (Matevž) – Naslikali smo, kako se pridela posamezna hrana, ki smo jo uživali pri zajtrku. (Eva J.) – Posebej všeč mi je bilo risanje. (Luka) – Zelo lepo dopoldne je bilo. (Primož) – V redu zajtrk je bil, rada imam med. Tak zajtrk bi še imela. (Neža) – Dober (Lucija), okusen (Gašper). – Domača hrana je NJAMA! (Teodor)
Drugošolci so se poleg zajtrka zelo razveselili še ene, za zdravje pomembne akcije, 8-TEDENSKEGA IZZIVA ZBIRANJA KORAKOV, ki bo potekal od 20. novembra 2022 do 14. januarja 2023.
(Več o izzivu, ki je namenjen vsem, lahko preberete v rubriki Aktualno oz. na povezavi https://sport-poljane.splet.arnes.si/izziv-zbiranja-korakov/)
Zdi se mi, da se bomo tudi gibali, ko bomo šteli korake. (Eva J.)
Dobro bo, ko bomo hodili in šteli korake. (Katja)
Všeč mi je bilo, ko smo dobili izziv korakov. (Špela) – Gibanje je zabavno. (Tina) – Gibanje je ful dobro. (Gašper)
3. razred
Bil je dober in slasten, pili smo mleko in jedli kruh, maslo in med. Všeč mi je bilo, ker smo skupaj sedeli. (Katja) – Dan hrane. Med, maslo, kruh, jabolko, mleko. Kulturno. Dobro. Domače. Dan čebel. Všeč mi je bilo prav vse! (Erik) – Pridelano je v Sloveniji. Jedi so bile: kruh, maslo, med, mleko in jabolko. (Urban Č.) – Zelo je bil dober. Imela sem se dobro, peli smo, raznašali malico. (Sara K.) – Današnji zajtrk je bil zelo dober in zabaven. Še prej smo peli pesem Čebelice. (Sara Š.) – Samo na ta dan zajtrkujemo v šoli. Takrat se spominjamo dobrih čebel, všeč mi je bilo, ker je bila dobra hrana. (Peter P.) – Zajtrkoval sem kruh, med in mleko. Najbolj všeč mi je bil med. (Nace) – Všeč mi je bilo, ker smo s prijatelji skupaj jedli. (Oskar) – Najljubše – ko smo prepevali. (Teja) – Da smo jedli zdravo hrano. Pripravili smo mize za hrano, všeč mi je bilo, da smo imeli med in kruh. (Emanuel) – Všeč mi je bilo prav vse. (Rok) – Da smo jedli med in puter. To je dobro in zdravo, zraven pa še mleko in jabolka. (Marcel) – Zelo dober zajtrk, lepo je bilo, ker smo sedeli skupaj. (Neja) – To je zdrava hrana. Mleko dobimo od krav. Maslo naredimo iz mleka, med pa je od čebel. Čebele živijo v čebelnjaku. (Luka) – Všeč mi je bilo, ko smo peli in ko smo jedli. (Anja) – Zajtrk je bil zelo dober, zelo okusen, slasten! (Nace, Urban, Andraž) – Najbolj mi je bilo všeč jabolko. (Martin) – Všeč mi je med. (Oton)
4. razred
Zelo dober zajtrk, najbolj mi je všeč kruh z maslom in medom. (Lovro) – Najboljša sta bila črni kruh in maslo. (Tilen) – Zdi se mi zelo dobro, da imamo slovenski tradicionalni zajtrk in se spomnimo, da jemo domače dobrote. (Julija)
Zelo je bilo dobro, najboljše je bilo jabolko. (Maja) – Dobro; od vsega imam najraje med. (Tilen) – V naši družini imamo kar nekaj čebelarjev in to mi je všeč. (Blaž) – Pri nas doma imamo kozje mleko in izdelujemo tudi sir – vse za prodajo. S tem prispevamo k samooskrbi. (Tilen)
5. razred
Všeč mi je bila hrana, veliki kosi kruha in pesem. Smo pa malo dalj čakali na zajtrk. Bil je super, mleko najboljše. Lepo je bilo, ko smo peli pesem Čebelar. (Tinkara, Maša)
Učenci so se seznanili z novim izzivom, ki bo spodbujal gibanje ne le njih samih, ampak tudi učiteljev, staršev in drugih – 8-TEDENSKI IZZIV ZBIRANJA KORAKOV.
Več o izzivu, ki je namenjen vsem, lahko preberete v rubriki Aktualno oz. na povezavi https://sport-poljane.splet.arnes.si/izziv-zbiranja-korakov/
Za šestošolce in osmošolce je društvo safe.si – točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje izvedlo dve zelo aktualni delavnici: Zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami za 6. razred in Spolni stereotipi in spletno nasilje za 8. razred.
6. razred
Učenci 6. razreda so imeli dveurno delavnico z naslovom Zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami, ki so jo izvedli predstavniki safe.si. Delavnica je namenjena obravnavi problematike čezmerne uporabe spleta, zasvojenosti ter zasvojenosti z mobilnimi telefoni, družabnimi omrežji in videoigrami.
Na delavnici so učenci spoznali razliko med prekomerno rabo in zasvojenostjo. Naučili so se prepoznati znake zasvojenosti in se preverili s testi zasvojenosti. Izvedeli so, kako preprečiti zasvojenost in kako ravnati, ko se zasvojenost pojavi.
O tehniškem dnevu
ZAJTRK
Hrana je bila dobra. (Lovro) – Všeč mi je, ker je zajtrk iz okolice Poljan. (Ema) – Odličen zajtrk! (Ema) – Dobro je bilo, ker je bil za zajtrk tudi cvetlični med. (Leja)
GIBANJE
To je bilo v redu, najboljša pa je bila veriga. (Jošt) – Najboljše je bilo, ko smo punce sodelovale in premagale fante! (Neža) – Vaje so bile malo dolgočasne. (Jakob) – Telovadba je bila odlična! (Nina Š.) – Dobro je bilo, ker smo igrali med dvema ognjema. (Tadej D.)
Zelo všeč mi je bilo predavanje safe.si. (Zarja)
Vse je bilo super. (Krištof)
7. razred
Sedmošolci so poleg ostalih dejavnosti poslušali predavanje in se pogovarjali o sestavinah energijskih pijač in posledicah njihovega uživanja.
O tehniškem dnevu
ZAJTRK
Dober zajtrk. (Eva) – Najboljša sta bila puter in med. (Tobija) – Jaz pa zajtrka nisem jedel, tako da ne vem … (Izak)
GIBANJE
Dobro sem se razmigala. (Taja) – Najboljša je bila odbojka. (Neža) – Malo je bilo hladno, drugače pa v redu. (Lovro) – Najboljši je bil namizni tenis, bilo mi je zelo vroče. (Jakob) – Šport je bil srednje dober. (Angelika)
Predavanje o sadju je bilo srednje dobro. (Nikola)
Nisem prav uživala pri izdelovanju korenja. (Liza)
8. razred
Učenci 8. razreda so imeli dvourno delavnico z naslovom Spolni stereotipi in spletno nasilje , ki so jo izvedli predstavniki safe.si.
Delavnica obravnava široko tematiko nasilja ter nasilja na spletu, njegovih oblik in posledic, znotraj katere pa specifično naslavlja tudi nasilje zaradi spola in ozavešča o spolnih stereotipih in vlogah v družbi, ki negativno vplivajo tudi na spletno življenje mladih in so glavni vzrok tovrstnega nasilja. Glavni cilj delavnice je krepitev zmožnosti mladih za etično in empatično ravnanje v primerih nasilja (zaradi spola), pa naj so v njem udeleženi kot žrtve, povzročitelji oz. povzročiteljice ali priče.
ZAJTRK
Najbolj všeč mi je bil med, ki se je lepo ujemal z okusom masla. Vročega mleka ne pijem velikokrat, ampak je bilo dobro. (Ema) – Vsi okusi so se lepo ujemali – sladka jabolka, med in maslo ter mleko. (Žan) – Zajtrk je bil odličen, med zelo okusen in sladak, jabolko pa zelo sočno. (Nina)
Med odbojko sem se dobro razgibala, igra je bila zelo poštena, za zaključek pa smo še zmagali! To bi lahko večkrat ponovili. (Klara) – Pri namiznem tenisu mi je bilo všeč, da sem premagal učitelja in sošolca Žana. Pri aktivnosti sem se dobro razgibal. (Đorđe) – Gibalne aktivnosti bi lahko še večkrat ponovili, saj mi je bilo zelo všeč, ker smo igrali namizni tenis. Na razpolago smo imeli tudi odbojko. (Blažka) – Igral sem odbojko, zdelo se mi je dobro, ker smo se naučili tudi nove stvari. (Luka)
9. razred
Tudi učenci 9. razreda so poslušali predavanje o sestavinah energijskih pijač in posledicah njihovega uživanja in se pogovarjali o izkušnjah mladostnikov v zvezi s tem.
ZAJTRK
Dober zajtrk. (Nejc, Ajda, Domen, Lara) – Dober zajtrk, nisem pa jedel medu. (Vid) – Okusen, bogat zajtrk. (Lucija)
GIBANJE
Ob igranju pink-ponka sem se razmigal, pa še zabavali smo se. (Maks Č.)
Nisem se zelo razmigal, sem se pa ob pink-ponku zabaval. (Gašper)
Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Slovenci spimo premalo.
Nacionalna raziskava o vplivu pandemije na življenje, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da je 42 % odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije (starih 18 let ali več) v času pandemije covida-19 med delovnim tednom spalo manj kot 7 ur na noč in tako ne dosegajo priporočil o dolžini spanja 7–9 ur/noč pri odraslih. Tudi raziskava med slovenskimi mladostniki (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2018 – Health Behaviour in School-Aged Children) je pokazala, da le 54 % 11-letnikov in 26 % 13-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili 9 do 11 ur na noč. Rezultati se v primerjavi s preteklimi raziskavami slabšajo.
Za urejeno spanje so poleg zadostne dolžine spanja pomembni tudi kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja.
Spanje je ključni pokazatelj splošnega zdravja in dobrega počutja. Blagodejno vpliva na srce in ožilje, znižuje krvni tlak, vpliva na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja ter vpliva na raven razpoložljive energije in našo telesno pripravljenost. Spanje je pomembno za normalno delovanje možganov saj okrepi vrsto možganskih funkcij, vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir. Nezadostno in manj kakovostno spanje je povezano. Domneva se, da ima do neke mere tudi vzročno vlogo pri razvoju kroničnih obolenj, vključno s srčnimi boleznimi, možgansko kapjo in sladkorno boleznijo ter drugimi pogostimi zdravstvenimi izidi, kot so debelost, depresija, nezgode in upad miselnih sposobnosti. Raziskave kažejo, da je pomanjkanje spanja v srednjih letih povezano s povečanim tveganjem za pojav demence.
Povzeto po: https://nijz.si/zivljenjski-slog/spanje/svetovni-dan-spanja-2023/, 16. 3. 2023
Irena Tehovnik
»Ne le 7. aprila, vsak dan naredi nekaj za svoje zdravje!«
Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je bila ustanovljena leta 1948, je 7. april določila za svetovni dan zdravja. Letošnji slogan dneva je ZDRAVJE ZA VSE. Ta v ospredje postavlja pomen izboljšanja zdravja vseh in zmanjševanja neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev.
Ob 75. obletnici Svetovne zdravstvene organizacije se svet ponovno sooča z zdravstveno, gospodarsko, energetsko, prehransko in podnebno krizo. Te krize povzročajo negotovost v državah, institucijah in pri posameznikih.
Obletnica tako prinaša trenutek, ko se lahko ustavimo, se ozremo na pretekle uspehe na področju javnega zdravja in se skupaj z znanostjo, rešitvami in solidarnostjo lotimo prihodnjih izzivov.
Dosežki na področju javnega zdravja v zadnjih sedmih desetletjih, ki so izboljšali zdravje, blaginjo in kakovost življenja ljudi po vsem svetu, so dobro znani: izkoreninjenje bolezni črnih koz, odprava ali skorajšnja odprava petih tropskih bolezni, skoraj univerzalno cepljenje otrok, zmanjšanje števila primerov otroške paralize za 99 %, vodilna vloga pri prvem cepivu proti malariji, razvoj novih pristopov za nadzor tuberkuloze, zagotavljanje dostopa do varne vode več milijardam ljudi in drugo.
Svetovni dan zdravja je lahko tudi pomemben trenutek za razmislek o lastnem zdravju. Pogovor lahko pomaga zmanjšati stigmatizacijo, povezano z boleznijo, in prispeva k temu, da več ljudi poišče podporo in zdravljenje. Ob svetovnem dnevu zdravja pa v ospredje postavljamo predvsem varovanje in krepitev zdravja vsakega posameznika. Ozaveščenost in zdravstvena pismenost lahko pomembno prispevata k varovanju in krepitvi zdravja ljudi. Zdrav življenjski slog, kamor med drugim prištevamo zdravo prehranjevanje, redno telesno dejavnost in skrb za duševno zdravje so ključni dejavniki varovanja in krepitve zdravja, ki prispevajo k večji kakovosti življenja. Svoje zdravje pa lahko spremljamo tudi z udeležbo v preventivnih zdravstvenih programih in v državnih presejalnih programih iz različnih področij varovanja zdravja.
»Zdrava življenjska okolja lahko spremenijo življenja ljudi.«
Povzeto po:
- https://nijz.si/objave/svetovni-dan-zdravja-2023-zdravje-za-vse/, 6. 4. 2023
- https://nijz.si/obmocna-enota-maribor/7-april-2023-svetovni-dan-zdravja/, 7. 4. 2023
Irena Tehovnik
Kljub temu da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 800 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 17 % proizvedene hrane. Globalno gledano je 2 % zavržejo trgovci, 5 % gostinci, največ, 11 %, pa gospodinjstva. Po podatkih statističnega urada (SURS, 2021) povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 68 kilogramov hrane.
Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako med odpadke romajo ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane.
Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.
Kot posamezniki lahko zmanjšamo količino zavržene hrane tako, da obroke načrtujemo glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Prav tako naenkrat ne kupimo preveč hitro pokvarljivih živil in ne kupujemo prevelikih količin hrane. Kadar kuhamo, pripravimo primerne količine hrane, pri pripravi novih jedi pa uporabimo ostanke prejšnjih.
Če želimo ustvariti boljši svet brez zavržene hrane, skupaj podprimo slovenski dan brez zavržene hrane in postanimo zgled drugim.
Povzeto po:
- https://www.boljsi-svet.si/hrana-ni-za-tjavendan/dan-brez-zavrzene-hrane/, 20. 4. 2023
- https://www.gov.si/novice/2022-04-22-dan-brez-zavrzene-hrane/, 20. 4. 2023
- https://ebm.si/volk-sit-koza-cela, 20. 4. 2023
Irena Tehovnik
