Kako lepa je Slovenija, učenci najbolje spoznajo, ko se skupaj s sošolci in učitelji podajo na popotovanje v malo bolj oddaljene kraje naše domovine – šestošolci na Dolenjsko, sedmošolci na Primorsko, učenci 8. razreda na Štajersko in 9. razred na severno Primorsko.
Kako pa so ta dan dejavnosti ogleda naravnih in kulturnih znamenitosti doživeli učenci?
6. razred – Dolenjska (Muljava, grad Bogenšperk, Dolenjski muzej v Novem mestu)
Na začetku smo si ogledali Jurčičevo domačijo na Muljavi. Ogledali smo si kratek filmček o Jurčiču in njegovem življenju, nato še njegovo hišo, Krjavljevo kočo in zbirko starih predmetov, ki jih je Josip Jurčič uporabljal v svojem življenju. Nato smo odpeljali do gradu Bogenšperk. Tam smo malicali. Na gradu smo si ogledali orodja in predmete, ki jih je J. V. Valvasor uporabljal pri svojem delu, njegove zapise in knjige. Na slikah je bilo prikazano, kako so v bronasto ploščico urezali sliko in jo nato odtisnili na papir. Sledilo je kosilo v Novem mestu. Kasneje smo odšli v Dolenjski muzej. Videli smo veliko zgodovinskih predmetov, kot so posode, nakit, orožje, žare itd. Na koncu smo v delavnici izdelali (v ploščico urezali) del situle. Meni je bila najbolj všeč vojaška zbirka orožja in opreme.
Gašper Čadež, 6. a
***********************************************
Stvar je sledeča … Mi smo Gorenjci. Nekako. No, smo na robu Gorenjske, ampak to šteje. In šestošolci smo imeli v začetku drugega oktobrskega tedna ekskurzijo na Dolenjsko. Torej na drugi konec Slovenije. Na jug. Tudi to šteje, čeprav smo v bistvu šli proti jugovzhodu. Stvar je delovala precej obetavno. Druženje s sošolci, spoznavanje lepe domovine, izlet med vesele Dolenjce … in dejansko se je taka tudi izkazala.
Prva postojanka: Jurčičeva domačija. Sicer v redu, a nisem se mogla znebiti občutka, da se nam je pri ogledu nekam mudilo. Pričakovala sem Krjavlja s skodelico čaja v svojih strganih cunjah, ampak očitno sem nanj premalo časa čakala. Ali pa mu čaj in moja družba nista prijala. Kdo bi vedel.
Druga postojanka: grad Bogenšperk. Ker se je zataknilo že pri Krjavlju, sem predvidevala, da mi čaja ne bodo postregli niti grajski vitezi. Malica je sicer bila (še dobro, da smo jo prinesli s seboj), pa tudi z vodenjem smo bili zadovoljni. Ogledali smo si celoten grad s tematskimi sobanami. Najbolj mi je bila všeč soba vraževerja. Hja … kakšne čarovnice ali čarovnika, grajskega gospoda ali gospe pa tam (spet) ni bilo.
Tretja postojanka: dunajski zrezek s pomfrijem in gora sladoleda. Brez komentarja. Deset plus.
Četrta postojanka: Dolenjski muzej. Paša za oči. Z Niko sva se v vsaki sobi usedli poleg nama najbolj zanimive vitrine. Čakali in tiho prisluškovali sva, če bi morda kakšen jamski »ljudek« prišel naokoli in nama povedal zgodbico o preteklosti Novega mesta. Jamskega človeka ni bilo, nam je pa odlična kustosinja povedala vse, kar nas je zanimalo. Prelevili smo se v ustvarjalce motivov situle in jih prestavili na »pravo« zlato ploščico. Kje jo hranim, vam seveda ne povem.
Peta postojanka: Poljane. Dolenjska na jugovzhodu je super zanimiva, a Gorenjske na severozahodu ne prekosi noben, še tako dobro ocvrt dunajski zrezek.
Med postojankami: divje tekmovanje med fanti in puncami na zadnjih sedežih, ki so preizkušali svoje glasove v ritmih slovenskih zimzelenih melodij. Gorenjskih, dolenjskih, primorskih in štajerskih. Vsakega po malem. Jaz pa sem večino časa na avtobusu prespala. Potovalne slabosti pa to …
Tinkara Tušek, 6. b
***********************************************
no images were found
Foto: Luka Možina, 6. a
***********************************************
7. razred – Primorska (Lipica, Vilenica, Štanjel)
V torek, 10. oktobra, smo se 7. razredi odpravili na ekskurzijo na Primorsko. Iz Poljan smo odšli že zelo zgodaj zjutraj.
Najprej smo se odpeljali v Kobilarno Lipica in si tam ogledali, kako se konje dresira in kako dobijo imena. Vodič pa nam je povedal tudi, kako prepoznamo, kako se konj počuti. Sprehodili smo se tudi do najboljših lipicancev. Med njimi je bil tudi konj angleške kraljice Elizabete II. Lipicance smo lahko tudi božali.
Ko smo prispeli pred jamo Vilenico, smo najprej pojedli malico, nato pa odšli v jamo. Vodič nam je povedal, da jamo včasih uporabljajo za prireditve. Pokazal nam je različne oblike stalaktitov in stalagmitov in predstavljali smo si, čemu so podobni. V jami pa smo prehodili 525 stopnic v eno smer in se spustili 73 metrov pod zemljo.
Ko smo si ogledali jamo, smo se odpeljali do Štanjela. Tam smo videli cerkev, ki je izdelana v baročnem stilu, Muzej Lojzeta Spacala, staro kraško hišo in Ferrarijev vrt.
Na ekskurziji smo se imeli lepo in uživali.
Ema Karba, Sandra Eržen, Teja Čadež, Metka Jesenko, 7. b, in Lara Možina, 7. a
***********************************************
Foto: Lara Možina, 7. a
***********************************************
Foto: Eva Šturm, 7. b
***********************************************
8. razred – Štajerska (Rimska nekropola, Jama Pekel, Ptuj)
Najprej smo se ustavili v Šempetru, kjer smo si ogledali rimske ostanke. Videli smo štiri grobnice in ohranjene spomenike Rimljanov. V Šempetru je še ohranjena tudi Rimska cesta. Nato smo se odpeljali naprej do jame Pekel. Tam smo si ogledali jamo, v kateri je največji podzemni slap. Pred vhodom v jamo smo videli hudiča. Po ogledu jame smo se odpravili na Ptuj. Tam smo imeli kosilo, ogled gradu in samega mesta Ptuja. Vsem je bil najbolj všeč ogled jame Pekel, kosilo in vožnja domov.
Malči Cvirn, Katja Štravs, 8. b, in Manca Pintar, Nadja Potočnik, 8. a
***********************************************
Foto: Malči Cvirn, 8. b
***********************************************
9. razred – severna Primorska (Kobarid, Idrija, Bolnica Franja)
Ko smo z avtobusom prispeli v Kobarid, smo si najprej ogledali Muzej 1.svetovne vojne – na naših tleh. V muzeju smo si ogledali tri sobe: bela soba, soba prodora in soba zaledja. Vsaka soba v muzeju je posvečena določenim dogodkom v 1.svetovni vojni. Tam so nam pokazali, kakšne uniforme so imeli, orožje, ki so ga uporabljal, predmete s katerimi so si krajšali čas, ter stvari za vsakdanjo uporabo.
Ko smo si ogledali muzej, smo šli na zasluženo kosilo. Po kosilu smo odšli do Idrije, kjer smo si ogledali Antonijev rov. Tam smo zvedeli, kako so pridelovali živo srebro ter si ogledali rove.
Na koncu smo obiskali še Bolnico Franjo. Tam smo zvedeli veliko novih in zanimivih informacij: kako je bolnica delovala, kako so oskrbovali bolnike ter kako so prevažali bolnike ne da bi oni izvedeli, kje stoji bolnica Franja.
Na tej ekskurziji smo izvedeli veliko novega ter zanimivega.
Zoja Činku, 9. b
***********************************************
Foto: Barbara Tavčar
