V soboto, 18. junija, nam je po kar dolgi dobi muhastih dni končno svoj nasmeh spet pokazalo sonce. Planinci smo tako lahko izpeljali težko pričakovani celodnevni zaključni izlet. To leto smo se odločili, da raziščemo večini še nepoznan kotiček na severozahodu Slovenije, kjer svojo 137 kilometrov dolgo pot prične smaragdna reka Soča, in sicer dolino Trente.
Precej dolgo vožnjo smo najprej prekinili s postankom v Zatolminu in si ogledali Tolminska korita, veličastno naravno znamenitost na Tolminskem. Sprehodili smo se po krožni poti in si obenem ogledali tudi nekaj znamenitosti. Prva je Hudičev most, po katerem pelje cesta naprej proti vasema Zadlaz in Čadrg. Nad koriti se nahaja Dantejeva oziroma Zadlaška jama, v katero smo pokukali z vhoda v jamo, nato pa smo se spustili po strmih stopnicah do Medvedove glave. To je z mahom poraščena skala, ki se je zagozdila med stene kanjona. Ker voda v Zadlaščici skaklja iz enega tolmuna v drugega, so ta predel imenovali Skakalce. Od tam smo se spustili do sotočja Tolminke in Zadlaščice in zavili desno proti termalnemu izviru. Pot je speljana skozi manjši tunel skozi steno. Ta del korit nikogar ni pustil ravnodušnega in kar nismo se mogli načuditi, kaj vse lahko naredi narava. Vrnili smo se nazaj do avtobusa in naš izlet nadaljevali preko Kobarida in Bovca do Trente.
Ker so nam želodčki s svojo glasnostjo že prav pošteno nagajali, smo se najprej okrepčali s kosilom, ki so nam ga pripravili v Piceriji in špageteriji Trenta. Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali do izvira Soče, od koder nas je vodič Marko popeljal po stezicah Soške poti.
Najprej smo se ustavili pri spomeniku dr. Juliusa Kugya, ki gleda proti Jalovcu. Vodič nam je postavil daljnogled in ga usmeril proti zavetišču pod Špičkom. Vsak si je lahko ogledal visokogorsko kočo čisto od blizu. Medtem smo v planinske knjižice pritisnili žig, ki je ob spomeniku. Pot smo nadaljevali do korit Mlinarice. Marko nam je na zanimiv in enostaven način opisal, kako so potoki in preostale vode v Trenti dobile vsaka svoje ime. Med nadaljnjo potjo smo se ustavili še ob nekaj informacijskih tablah, kjer nam je predstavil še veliko zanimivosti o živalstvu in rastlinstvu v Trenti in življenju ljudi nekoč in danes v tej dolini. Povedal je tudi, da dolina Trente obsega tri vasi, v celotni dolini pa je skupno okrog 200 stalnih prebivalcev.
Z avtobusom smo se odpeljali nazaj do Doma Trenta in si ogledali še muzej TNP ter staro trentarsko hišo. Pred odhodom smo se posladkali s sladoledom, nekateri pa so si kupili spominke, ki jih bodo še dolgo spominjali na ta čudovit dan, ki smo ga preživeli v dolini, ki je odmaknjena od vsakodnevnega vrveža, kjer teče čas počasi in kjer lahko doživimo mir in si povrnemo energijo ob neokrnjeni naravi Triglavskega narodnega parka.
Nazaj smo se vračali po drugi poti – preko mejnega prelaza Predel, Rabeljskega jezera, Rablja in Trbiža, kar je bilo za učence posebno doživetje, saj so ob koncu lahko povedali, da so bili ta dan tudi v Italiji.
Alenka Jelovčan
no images were found
