V 7. razredu se pri slovenščini učenci učijo pisanja uradnega in neuradnega pisma. V današnjem sodobnem tempu življenja klasična pisma zamenjuje moderna tehnologija: elektronska pošta, kratka sporočila, Facebook in še kaj. Skoraj ne poznamo več vznemirjenja in pričakovanja, ko komaj čakamo, da v poštni nabiralnik dobimo pismo, skrito v lepo kuverto s čitljivo napisanim naslovom. Z učenci 7. b razreda smo se odločili, da napišemo pismo za Nastjo – Slovenko, staro 11 let, ki z družino živi v Moskvi. Učenci so se pri pisanju pisma zelo potrudili. Predstavili so se, napisali, kako poteka pouk na naši šoli, opisali Poljansko dolino, Škofjo Loko, priložili razredno fotografijo in Nastji zastavili veliko vprašanj o njenem življenju v Rusiji.
Kar nekaj časa je trajalo, da je naše pismo iz Slovenije prispelo v Moskvo. Nastja nam je seveda z veseljem odpisala in v svojem pismu napisala veliko zanimivosti. Hodi v šolo, v kateri je več kot tisoč učencev. Imajo kar enajst razredov. Pišejo v cirilici in nosijo šolsko uniformo (temno krilo ali hlače in bluzo ali majico svetle barve). Moskva je zelo veliko mesto, saj v njem živi kar 16 milijonov prebivalcev. Imajo tudi podzemno železnico. Jejo različno hrano, tudi slovensko, saj je Nastjin oče Slovenec, doma iz Selške doline. Dodala je še svojo fotografijo, zemljevid njene poti od doma do šole in razglednico Moskve.
Mogoče bo kdaj priložnost, da se z Nastjo srečamo tudi v živo, ko bo prišla na počitnice v Slovenijo, vsekakor pa smo veseli povabila, da jo obiščemo v Moskvi.
Mateja Maček
no images were found
