V sredo, 9. decembra, smo učenci, ki obiskujemo izbirni predmet poskusi v kemiji, odšli na Inštitut Jožefa Štefana v Ljubljani. Tam smo videli laboratorij za robotiko, center za elektronsko mikroskopiranje, laboratorij za obdelavo površin s plazmo, izvedli smo zanimive eksperimente s tekočim dušikom in obiskali steklopihača.
V laboratoriju za robotiko smo spoznali robota smučarja. To je prvi robot , ki lahko samostojno smuča. Videli smo tudi industrijskega robota ter zabavnega robota Nao.
V centru za elektronsko mikroskopiranje smo videli vrstični in presevni elektronski mikroskop. Slednji lahko doseže povečave, pod katerimi lahko opazujemo kolone atomov. Pogledali smo si povečavo oči žuželk, zgradbo niti za šivanje, pelodno zrno …
V laboratoriju za obdelavo površin s plazmo smo se seznanili s četrtim agregatnim stanjem, to je plazmo. Izvedli smo poskus, pri katerem smo s pomočjo plazme povzročili oksidacijo in redukcijo bakrenega kovanca. Pri oksidaciji je kovanec potemnel, pri redukciji pa je ponovno dobil prvotno bakreno barvo.
Nejc Marolt, 8. a
***************************************
Poskus s tekočim dušikom
Po ogledu robotike, mikroskopa in poskusu s plazmo smo se z učiteljico Bojano Živkovič odpravili na ogled poskusa s tekočim dušikom. Tam nam je prof. Tomaž Ogrin za začetek razložil in pokazal, kaj je tekoči dušik. To je plin, ki ga z zelo nizko temperaturo (-196 °C) spremenimo v tekoči dušik.
Sledil je prvi poskus. V dve plastični posodi je prof. Tomaž Ogrin vlil tekoči dušik in nato v posodi dal po nekaj drevesnih listov. Razdelil nam je pincete, s katerimi smo iz tekočega dušika vzeli liste, jih otresli in zmečkali. List na koncu ni bil zmečkan, ampak zmrznjen, zato se je začel lomiti.
Poskus z balonom je podoben kot z listi, le da se balon ne zlomi. Napihnili smo balon, ga postavili v posodo s tekočim dušikom in ga še enkrat polili s tekočim dušikom. Balon se je kar naenkrat izpihnil in zgubal. Ko smo ga vzeli iz posode, se je napihnil nazaj.
Naslednji poskus smo naredili tako, da smo plastenko s tekočim dušikom zaprli s pokrovčkom. Zaradi prevelikega pritiska je pokrovček odletel s plastenke. Nato smo poskus ponovili, vendar smo tokrat plastenko obrnili na glavo. Pokrovček je obležal na tleh, plastenka pa je odletela visoko v zrak.
Z zadnjim poskusom smo ugotovili, da ima tekoči dušik večjo gostoto kot voda. Poskus je potekal tako: v ‘erlenmajerico’ smo natočili nekaj navadne vode in nekaj tekočega dušika. Voda je ostala na dnu ‘erlenmajerice’, tekoči dušik pa nad njo. Tekoči dušik je na koncu zamrznil vodo.
Obisk pri steklopihaču
Najbolj navdušeni smo bili nad delom steklopihača, ki je prikazal, kako se iz stekla izdeluje laboratorijske pripomočke. Izdelal nam je tudi steklenega laboda iz debele steklene cevi. Na koncu nam je predstavil še nekaj svojih steklenih novoletnih okraskov. Najbolj nas je presenetilo, da pri delu uporablja zelo malo orodja.
Teja Beznik, 8. a
no images were found
