Dobrodelni sejem tudi letos še kako živ!

Vsi smo že kar težko čakali, da se je v sredo, 2. decembra, odprl naš že tradicionalni dobrodelni sejem. Otroci iz vrtca, učenci, vzgojiteljice in učitelji ter ostali delavci šole – vsi smo bili radovedni, koliko ljudi bo prišlo in koliko izdelkov bodo kupili.
V kratkem kulturnem programu na začetku so nastopali pevke in pevci otroškega pevskega zbora, Tina in Viktorija iz 9. a ter Miha in Žan iz 8. b, ki sta sejemsko vzdušje začela s svojima harmonikama.

In … obisk je bil zelo velik – tako velik, da so bile stojnice kar zakrite z ljudmi, ki so si z zanimanjem ogledovali, kaj vse so otroci ustvarili.
Vzgojiteljice so bile s prodajo zelo zadovoljne, veliko izdelkov je hitro pošlo.
Učenci iz Javorij so prodajali lične vrečke, svečke, voščilnice, medvedke hruškosnedke, suho sadje, s čokolado, predpasnike, rutke …
Prvošolci so ponujali voščilnice, sovice, namizne okraske, prtičke …
Učenci 2. a in b razreda so prodajali voščilnice, božičke, božično žito s podstavkom, ptičje krmilnice …
Tretješolci so nudili voščilnice in družabne igre, ki so takoj pošle.
Učenci 4. a in b so na stojnico postavili vrtavke, svečke in voščilnice, najhitreje pa je zmanjkalo jaslic.
Petošolci so najprej prodali voščilnice in obeske za jelko, ponujali so tudi škatlice in angelčke.
Šesta razreda sta na ogled postavila adventne venčke, snežake in snežene krogle.
Učenci 7. a in b so prodajali piškote, ki jih je prav hitro zmanjkalo.
Tudi osmošolcem je hitro zmanjkalo vafljev s čokolado, na voljo so bil tudi bleščeči šali, pisane zapestnice in mah za jaslice. Imeli pa so tudi »računovodkinjo« Majo, ki je zapisovala, koliko izdelkov so prodali, koliko zaslužili. Vesela je bila, ker je bila ves čas zaposlena.
Devetošolci so nudili adventne venčke in voščilnice ter v en glas povedali, da prodaja poteka dobro in da so obiskovalci zadovoljni.

Res, tudi obiskovalci so bili zadovoljni. Veliko je bilo majhnih otrok, ki so menjali igrače, družabne igre in knjige. Srečk za srečelov je prav kmalu zmanjkalo, po sejemskem prostoru so se razlegali razposajeni otroški glasovi in pogovori odraslih, ki so se mogoče po dolgem času srečali prav v naši šoli.
Mamica Tina je bila zadovoljna, ker je bilo zaradi množice ljudi zabavno in nam je zaželela, da bi se čim več izdelkov prodalo.
Nekaterim staršem je bilo všeč, da program ni bil predolg, zasledili pa smo tudi predlog, da bi mogoče drugačna postavitev stojnic preprečila gnečo.
Jure Križnar, ki je bil še lani naš učenec, je povedal, da mu je všeč pestrost izdelkov, navdušen pa je bil tudi nad menjalnico igrač in knjig.
Največ obiskovalcev je bilo navdušenih nad pestrostjo izdelkov ter nad tem, kako lepe stvari lahko otroci izdelajo.
Zadovoljni so bili tudi tisti, ki so v gneči srečali sogovornike in v sproščenem vzdušju po dolgem času poklepetali.

Ker k predprazničnemu vzdušju, pogovoru in lepim željam spadajo tudi lepe misli, je naša učiteljica Mateja Tušek predstavljala večni koledar, ki smo ga oblikovali učenci in zaposleni v OŠ Poljane. Vanj smo namreč ujeli 365 misli – eno za vsak dan v letu. Če vsak dan res preberemo eno in jo skušamo »živeti«, bo naš svet lepši, še bolj dobrodelen in dovzeten za stiske soljudi.

IZDELKI