V petek, 20. februarja, smo s 4. razredom matične in podružnične šole odšli v Ljubljano na ogled Slovenskega šolskega muzeja. Najprej nas je vodič popeljal po stalni razstavi skozi zgodovinska obdobja, ki predstavlja razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991.
Šolstvo kot del kulturnega razvoja je prikazano z literaturo, maketami, zemljevidi, preglednicami in učnimi pripomočki. Dodana je diaprojekcija šolskih stavb in videoprojekcija šolskih motivov.
Potem je sledila priprava na učno uro lepopisja iz leta 1930. Dekleta so si oblekla halje, fantje telovnike, vsi pa smo si zaščitili rokave s črnimi rokavniki.
V učilnici so na eni strani sedeli fantje in na drugi dekleta. Sedeti smo morali vzravnano, z rokami na hrbtu. Kar malo nas je bilo strah. Vstopila je gospodična učiteljica, vstali smo in jo v en glas pozdravili. Ko nam je dovolila, smo se lahko usedli na svoja mesta. Bila je zelo stroga. Govorila je v starinskem jeziku. Pokazala nam je, kako se pravilno zapisujejo črke. Potem smo pomakali peresa v črnilo in na učnem listu vadili poteze črk. Nekateri fantje so morali sedeti »na oslu« in klečati na koruzi.
V učnih načrtih za osnovno šolo lahko sledimo učnemu predmetu lepopis od leta 1774. Takrat so ga imenovali „pravpisanje“. Cilj poučevanja je bil pridobitev razločnega in prijetnega rokopisa. Kot samostojni predmet je bil ukinjen leta 1959.
Pisanje in lepopisne vaje so poučevali že v srednjeveških šolah. Učenci so najprej pisali na voščene tablice, nato pa so črke prepisali s črnilom in peresom na pergament, kasneje na papir.
Konec 18. stoletja je bila na Slovenskem uvedena splošna šolska obveznost od 6. do 12. leta starosti. Marija Terezija je leta 1774 izdala prvi avstrijski osnovnošolski zakon (Splošna šolska naredba), ki je med drugim predpisoval tudi javno ocenjevanje učencev ob koncu prvega semestra in ob koncu šolskega leta. Učenci so morali na tem “javnem izpraševanju” pokazati svoje znanje, pridobljeno med šolskim letom, učitelj pa je moral predložiti izpitni komisiji lepopisne vaje učencev. Leta 1814 so izšla “Navodila za lepopis”, namenjena učiteljem pri pouku lepopisja. Učitelji so pri pouku kurzivne pisave uporabljali posebne formularje – zvezke z različnimi vzorci. “Lepopisne vaje” Janeza Levca iz leta 1903 in še nekateri priročniki pričajo o skrbi šolnikov, da nauče učence lepo pisati.
Več informacij:
http://www.ssolski-muzej.si/slo/
http://www.ssolski-muzej.si/slo/pedagogueactivity.php?item=51
no images were found
