Zdrav način življenja skozi haikuje, kot so jih videli učenci 8. razreda pri uri slovenščine
HAIKUJI
| Zdravo rad živim, ker to dobro je zame, hrano zdravo jem. Šport pomemben je, Jem zelenjavo, Meta Dolenc in Tinkara Sečnik, 8. b
Zdravje je važno, Telovadimo, Anita Demšar in Daša Mrak, 8. a
Zjutraj se zbudim Zjutraj se zbudim, Izak Božnar in Jure Kos, 8. a
Zjutraj se zbudim, Zjutraj se zbudim, Matic Kisovec in Blaž Peternel, 8. a
Jagode rdeče Češnje rastejo Zelenjava bo Jan Kos, 8. b |
Šport je zdrav za vse, Jej zdravo hrano – Zjutraj se zbudim Radi smo zdravi Hrana je dobra – Žogo mi podaj Maša Božnar in Larisa Kokelj, 8. b
Jej zdravo hrano, Zdravje je super, Poletje je tu, Raste na polju, Kaj bi to bilo? (zelenjava) Sara Mlinar in Veronika Benedičič, 8. a
|
V preteklem tednu smo z učenci 8. razreda izvedli tri preventivne delavnice programa NEON, ki so namenjene krepitvi varovalnih dejavnikov in preprečevanju spolnega nasilja kot ene od oblik medvrstniškega nasilja. Osnovno vodilo programa je, da imajo vsi otroci pravico biti varni, močni in svobodni.
Na prvem srečanju smo se osredotočili na koncept osebnih meja. Učenci so skozi aktivnost »sestavljanka« spoznali, da so naše meje – fizične, čustvene, moralne in spolne – tiste, ki določajo, kaj je za nas sprejemljivo in kaj nam je všeč. Definirali smo razliko med nadlegovanjem in spolnim nasiljem ter poudarili, da je za nasilje vedno odgovorna oseba, ki ga izvaja. Postavili smo jasno pravilo ničelne tolerance, kar pomeni, da nobeno nasilno vedenje v šoli ni dopustno.
V drugi delavnici smo poglobljeno obravnavali kroge osebnih meja. Učenci so razmišljali o tem, koga spustijo v svoj intimni krog in koga v bolj zunanje kroge, ter ugotovili, da se te meje lahko spreminjajo glede na situacijo in naše počutje.
Poseben poudarek je bil na razlikovanju med spogledovanjem (ki je želeno, vzajemno in prijetno) ter spolnim nadlegovanjem (ki je enostransko in neželeno). Skozi »Lanino zgodbo« in pogovor o privolitvi so se učenci naučili ključnega pravila treh korakov: vprašaj, poslušaj in spoštuj. Poudarili smo, da si človek lahko premisli v vsakem trenutku, tudi če je sprva na nekaj pristal.
Zadnja delavnica je bila namenjena učenju konkretnih odzivov. Razlikovali smo med agresivnim, pasivnim ter samozavestnim (asertivnim) vedenjem. Učenci so skozi predstavljene primere spoznavali, kako se odločno postaviti zase in kako pomagati prijatelju v stiski.
Spoznali smo šest korakov za ustrezen odziv v primeru izkušnje spolnega nasilja:
- Reci NE.
- Pojdi stran od osebe.
- Povej odraslim v šoli.
- Povej odraslim doma.
- Zapiši, kaj se je zgodilo.
- Prijavi nasilje.
Delavnice smo zaključili s sporočilom, da za nasilje ni kriv ta, ki ga doživi, in da je pomembno poiskati pomoč pri odrasli osebi, ki ji zaupajo.
Barbara Burjek in Polona Zupan
S tretješolci smo zaključili sklop delavnic NEON za preventivo nasilja in zlorabe otrok. Spoznavali smo tri pomembne pravice – biti varni, močni in svobodni. Preko pogovora, zgodbe in iger vlog smo se učili, kaj lahko storimo, kadar nas ogrožajo sovrstniki, znane odrasle osebe in neznanci.
Živa Bogataj
Ob svetovnem dnevu zdravja smo se zbrali na dogodku Simbioza giba. Čeprav je bila udeležba manjša, je bilo vzdušje izjemno – toplo sončno vreme, odlična družba in veliko dobre volje. Srčni utrip se je povišal, nasmehi so bili pristni, ob gibanju pa je bilo tudi dovolj časa za klepet.
Z nekaj gibalnimi izzivi smo naredili nekaj dobrega za svoje zdravje in ugotovili, da smo še vedno odlično pripravljeni. Svetovni dan zdravja smo proslavili aktivno, sproščeno in z veliko pozitivne energije.
Vabljeni k ogledu fotoutrinkov z dogodka.
Barbara Burjek
Učenci 2. razreda so v preteklih dneh sodelovali v programu NEON, katerega glavno sporočilo je, da nasilje ni dopusten način ravnanja v medosebnih odnosih. Skozi zgodbo o prikupni miški so prepoznali, kaj je vrstniško nasilje in kako takšno ravnanje ustaviti. Ob tem so se učenci pogovarjali o prijetnih in neprijetnih čustvih ter se naučili razlikovati med tožarjenjem in situacijami, ko je prav, da o težavi spregovorimo.
Pomemben del programa je bilo spoznavanje treh posebnih pravic, ki jih ima prav vsak izmed nas – pravice, da se počutimo VARNI, MOČNI in SVOBODNI. Te pravice so učenci utrjevali tudi skozi igrivo pesem, ki so jo večkrat zapeli in ponazorili z gibanjem.
Na delavnicah so učenci sodelovali v različnih prizorih, povezanih z medvrstniškim nasiljem. Naučili so se, kako lahko zaščitijo svoje pravice in hkrati spoštujejo pravice drugih ter ob tem spoznali ključni besedi NE in NEHAJ.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi vlogi opazovalca nasilja. Učenci so se seznanili s tem, da je lahko vsak izmed priča nasilja in da je v takšnih trenutkih pomembno, da ne molčimo. Kadar težave ne morejo rešiti sami, se lahko vedno obrnejo na zaupanja vredno odraslo osebo in tako pomagajo sebi ali sošolcu v stiski.
Jolanda Mur
V preteklih mesecih smo bili priča kar nekaj razpravam o tem, kako družbena omrežja vplivajo na mlade, na njihove odnose in duševno zdravje. Da bi preprečile negativne posledice tega sodobnega pojava, številne vlade razmišljajo o tem, da bi zakonsko omejile uporabo družbenih omrežij in določile starostno mejo, do katere bi uporabo mladim prepovedale. Da bi izvedele, kaj o morebitni prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlade menijo naši najstniki, so šolske novinarke že januarja sestavile anketo z desetimi vprašanji o tem, kaj mladi v 7. 8. in 9. razredu mislijo o tem. Odgovore so statistično obdelale, pokomentirale in predstavile rezultate.
O njihovem delu, rezultatih in ugotovitvah poročata Neža Tušek in Loti Poljanšek iz 9. a:
Lanskega decembra smo zasledile novico, da je Avstralija kot prva država na svetu sprejela zakon, ki mlajšim od 16 let prepoveduje uporabo določenih družbenih omrežij (Facebook, Instagram, Snapchat, Threads, TikTok …). S tem vlada želi omiliti negativni vpliv omrežij na mladostnike, zlasti glede vsebin, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju in dobremu počutju.
Po zgledu Avstralije tudi Nemčija, Avstrija in nekatere druge evropske države (Francija, Španija in Slovenija) intenzivno razmišljajo o uvedbi prepovedi ali stroge omejitve dostopa do družbenih omrežij za mladoletnike (običajno do 14. ali 16. leta).
Novi avstralski zakon je sprožil tudi številna vprašanja o vplivu omrežij na mlade ter o tem, ali bi bil podoben ukrep smiseln tudi pri nas.
Ker so mnenja mladih deljena, smo se šolske novinarke odločile, da mnenja naših učenk in učencev od 7. do 9. razreda preverimo z anketo. Oblikovale smo 10 vprašanj, s katerimi smo jih spraševale, kako bi se odzvali, če bi do prepovedi družbenih omrežij prišlo tudi v Sloveniji.
Rezultati so pokazali, da bi morebitna prepoved večinoma povzročila negativno počutje mladih in predvsem nezadovoljstvo med njimi. Na podlagi odgovorov smo ugotovile, da več kot polovica učencev na družbenih omrežjih preživi več kot eno uro, poleg tega jih veliko meni, da se na spletu počutijo varne in se znajo zaščititi ter le redko naletijo na kaj neprijetnega. Mnenja o posledicah ter uporabi po morebitni prepovedi in vplivu teh omrežij na zdravje so med mladimi zelo različna in deljena, medtem ko se večina enotno strinja, da takšen ukrep ne bi vplival na druženje s prijatelji in znanci. Le tretjina jih je za to, da naj se družbena omrežja ne spreminjajo, vsi ostali pa bi ukinili štetje všečkov, sovražni govor in pa konec koncev zasvojenost, ki jo vse to povzroča. Tudi glede starostne meje omejitve se učenci niso poenotili. Najstniki bi glede uporabe najbolj pogrešali dopisovanje in skupinske klepete. Odločitev staršev pa bi bila večinoma njihova in ne državna.
Rezultate ankete smo skupaj analizirale in pokomentirale. Odgovori na anketna vprašanja nas niso preveč presenetili, smo pa ugotovile, da se pri nekaterih kaže precejšnja razlika med dekleti in fanti. Veseli nas predvsem dejstvo, da takšen ukrep ne bi vplival na prijateljstvo ter druženje s prijatelji in znanci.
Prejele smo veliko znanja o delu novinarja in o analiziranju podatkov. Poleg tega smo se še zabavale ter preizkusile na terenu.
♥ Besedilo, ki sta ga napisali Neža in Loti, je objavljeno tudi v:
- šolskem prispevku marčevskih Podblegaških novic (str. 17);
- spletnem časopisu za otroke Časoris, ki ga toplo priporočamo v branje vsem otrokom in staršem – v njem najdete številne prispevke in nasvete, ki se tičejo vzgoje in vprašanj, povezanih z mladimi ljudmi, njihovimi zanimanji in tegobami v današnjem času (najdete ga tu).
Oglejte si podrobne rezultate ankete v grafih ter interpretacije nekaterih od desetih vprašanj, na katera so odgovarjali učenke in učenci od 7. do 9. razreda:
Grafi_INTERPRETACIJA
V času, ko digitalni svet postaja del vsakdana že v najmlajših letih, so delavnice NEON izjemno dragocena popotnica za naše učence. V Poljanah mnogi otroci pri starosti 10 let še nimajo svojih telefonov, kljub temu pa dobro poznajo priljubljene aplikacije – pri čemer je videti, da večino starši še budno spremljajo. Njihovo trenutno »nepoznavanje« vseh pasti spleta je na nek način blagoslov, ampak to ne pomeni, da so varni. Nekaj je učencev, ki so kljub zavedanju, da je za nalaganje in uporabo aplikacij treba biti star 13 let, aktivni uporabniki, kar jih potiska v nevarno območje.
Prav zato so delavnice NEON tako pomembne. Učence učimo, kako prepoznati tvegane situacije, kako zaščititi svoje pravice in pravice drugih ter kako odgovorno ravnati, ko postanejo uporabniki spleta. Znanje, ki ga pridobijo, jih krepi na poti v zdravo digitalno odraslost – naredi jih MOČNE, VARNE in SVOBODNE.
Verjamemo, da je to ena največjih naložb v njihovo prihodnost: da bodo, ko bodo nekoč na spletu sami, znali sprejemati prave odločitve in prepoznati, kdaj je čas za previdnost, pomoč ali pogumen korak prositi za pomoč v zaščito sebe in drugih.
Dragi starši, delavnice so za vaše četrtošolce končane. Povprašajte otroke, česa so se naučili – prepričani smo, da bo zagotovo nekaj novega tudi za vas.
Barbara Burjek
V Italiji poteka ta čas največji športni dogodek na svetu. To so zimske olimpijske igre, ki se odvijajo že petindvajsetič. Za učenke in učence predmetne stopnje so se v olimpijskem duhu v telovadnici od torka naprej vsak glavni odmor odvijale športne dejavnosti, na razredni stopnji pa so se z olimpizmom srečali med urami športa. Pomerili so se v eni od olimpijskih disciplin, in sicer v prirejeni obliki biatlona, in se sprostili ob glasbi in plesu. Olimpijske vrednote VIŠJE, HITREJE, MOČNEJE so tokrat zamenjali veselje, sodelovanje, zabava in tudi kanček tekmovalnosti. Predvsem pa je pomembno spoštovanje pravih športnih vrednot.
Učitelj Aleš Mrak
Takole pa so olimpijsko disciplino umetnostno drsanje izvajali v vrtcu – ne na ledu, ampak na milnici.
UMETNOSTNO DRSANJE V VRTCU
TEKMOVANJA V TELOVADNICI
Teden slovenske hrane je letos potekal od 17. do 23. novembra. Slogan letošnjega je: MOJA IZBIRA JE SLOVENSKA HRANA.
Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcih in šolah poteka že 15. leto.
Z našo šolo so letos sodelovali štirje ponudniki lokalno pridelane hrane.
FOTOUTRINKI S ŠOLSKEGA ZAJTRKA v petek, 21. novembra 2025
Skupaj s petošolci smo v preteklih dveh tednih preživeli prijetne in poučne urice ob delavnicah NEON. Raziskovali smo, kako se odzivamo v različnih situacijah in kako lahko naši odzivi vplivajo na to, ali se vrstniško nasilje stopnjuje ali umirja.
Veliko smo govorili o pomembni vlogi prič – tistih, ki so pogosto v najboljšem položaju, da pomagajo, zaščitijo in podprejo sošolca ali sošolko, ki doživlja nasilje. Učenci so se ob tem preizkusili tudi v igrah vlog, kjer so pogumno pokazali, kako lahko z odločnim in samozavestnim (asertivnim) odzivom naredimo veliko razliko.
Delavnici sta nas spodbudili tudi k razmišljanju o tem, kako pomembno je, da drug drugemu stojimo ob strani, si pomagamo in skupaj ustvarjamo razred, v katerem se vsi počutimo varno in sprejeto.
Učenci 5. a razreda pa so poustvarili še plakate, na katere so zapisali, kaj si želijo od odraslih doma in v šoli, kadar se znajdejo v situaciji vrstniškega nasilja – iskrena sporočila, ki nas vse spomnijo, kako pomembno je poslušati, verjeti in ukrepati.
Cilka Čibej in Damjana Bonča
Svetovni dan hrane je uvedla Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je bila ustanovljena 16. oktobra 1945. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi za pomanjkanjem hrane.
Skoraj 673 milijonov ljudi trpi zaradi lakote, hkrati pa se soočamo s porastom debelosti, velikimi izgubami hrane in degradacijo naravnih virov.
Letošnja tema je “Z roko v roki za boljšo hrano in boljšo prihodnost”, z njo pa želi FAO spomniti na premišljeno in trajnostno porabo hrane ter poudariti lokalno in sezonsko pridelano hrano.
V sodobnem času, ko se svet sooča z resnimi prehranskimi izzivi, postaja jasno, da prehrana ni le osebna izbira, temveč družbeno in kulturno vprašanje. Mladi pri tem igrajo ključno vlogo, saj ne gre le za pasivne prejemnike informacij, temveč za aktivne soustvarjalce sprememb. Z ustreznim znanjem in motiviranostjo ter vključevanjem v odločitve lahko postanejo ambasadorji zdrave in trajnostne prehrane v šolah, doma in v širši skupnosti. »Zdrave navade se ne razvijejo čez noč, temveč so rezultat sistematičnega učenja in izkušenj, ki se začnejo doma ter nadaljujejo v vrtcu in šoli«.
Zdrav odnos do hrane, ki se začne oblikovati v otroštvu in spremlja človeka vse življenje, močno vpliva na njegovo zdravje, dobro počutje in tudi okolje, v katerem živi.
Naj nam bo obeleževanje omenjenega dne spodbuda k poglobljenemu razmišljanju in aktivnostim o pomembnosti prehrane in prehranjevanja ter modremu in varčnemu ravnanju z naravnimi viri, čemur je tudi posvečen SVETOVNI DAN HRANE – 16. oktober.
Irena Tehovnik
Viri:
- https://www.prehrana.si/clanek/885-svetovni-dan-hrane-2025
- https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/solska-prehrana-vec-kot-le-obrok-med-poukom/
- https://skupnost.sio.si/course/section.php?id=96426
Tudi letos smo na šoli z velikim veseljem in veliko prijaznosti obeležili Teden otroka, ki je potekal od 6. do 12. oktobra 2025. Osrednje geslo tedna – »Prijaznost ti bo krila dala – vedno reci prosim in hvala« – nas je vodilo skozi cel teden, poln smeha in nepozabnih dogodivščin!
Poleg pogovorov o pomenu dobrih besed in prijaznih dejanj smo vsak dan pripravili tudi nekaj posebnega:
| Dan | Dejavnost | Kaj smo se naučili? |
| Ponedeljek | Dan klobukov in nogavic | S klobuki vseh oblik in pisanimi nogavicami smo pokazali, kako je super biti drugačen in zabaven! |
| Torek | Igra in raziskovanje v gozdu | Dan smo preživeli v bližnjem gozdu, kjer smo se igrali in raziskovali naravo. |
| Sreda | Dan dejavnosti | Ta dan je bil namenjen ustvarjalnosti in sodelovanju! |
| Četrtek | Ogled risanke in peka vafljev | Sprostili smo se ob ogledu zabavne risanke. Zamesili in spekli slastne vaflje, ki smo jih seveda prijazno delili med seboj. |
| Petek | Igra z igračami | Teden smo zaključili z našo najljubšo dejavnostjo – igro! Učenci so prinesli svoje najljubše igrače in se z njimi prijazno igrali s sošolci. |
Živa Bogataj
Na OŠ Poljane smo letošnji Teden otroka s šolsko skupnostjo obeležili na tradicionalno poseben način – povezali smo se v duhu medgeneracijskega druženja pod skupno temo »Hvaležnost ti bo krila dala – vedno reci prosim in hvala!«
Ves teden so potekale raznolike dejavnosti, ki so otrokom približale vrednote hvaležnosti, spoštovanja in medsebojne povezanosti. Skupaj smo iskali bralni zaklad, se potopili v čarobni svet knjig in se pogovarjali o tem, za kaj vse smo lahko hvaležni – od drobnih vsakdanjih trenutkov do ljudi, ki nas obkrožajo.
Posebno vlogo so imeli učenci OŠ Poljane, ki so z izjemno predanostjo vodili dejavnosti, brali mlajšim otrokom, jih spodbujali k razmišljanju in ustvarjanju. Njihova prisotnost je bila neprecenljiva – pokazali so, kako pomembno je, da starejši otroci namenijo svoj čas mlajšim in s tem gradijo mostove med generacijami.
Z velikim ponosom in hvaležnostjo zremo na naše učence, ki so dokazali, da imajo odprta srca in zmožnost voditi z zgledom. Njihova angažiranost je otrokom iz Vrtca Agata podarila nepozabne trenutke, polne topline, smeha in skupnega učenja.
Naj nas sporočilo tega tedna spremlja še naprej: Hvaležnost res daje krila – in kadar rečemo prosim ter hvala, gradimo svet, v katerem je lepo živeti.
Barbara Burjek, mentorica šolske skupnosti
Prisluhnite vtisom učenk in učencev iz 1. a in 1. b razreda (posneli sta jih Neža in Loti iz. 9. a):
Kaj pa si bodo zapomnile šestošolke Ajda, Doroteja, Neža in Alenka, ki so mlajše otroke vodile skozi dejavnosti (spraševala mentorica Barbara Burjek):
Prispevek o tednu otroka so predvajali tudi na Radiu Sora v rubriki Šola, kaj dogaja. Prebrala ga je devetošolka Neža.
Teden otroka je vedno nekaj posebnega. Malo zato, ker je v zraku že slutiti nežen vonj po počitnicah, malo pa tudi zaradi tega, ker se v tem tednu v učilnicah dogajajo reči, ki dišijo, sladkajo, spodbujajo k razmisleku in ustvarjalnosti.
Z drugim tednom oktobra so se tretješolcem v spomin zapisale žvečilne urice, bitka v nogometu, kostanjev pohod, jutranja bralna urica in šivalnica prijaznih besed. Ja, šivali smo. Prijazne besede. Navdušila nas je slikanica Mojiceje Bonte Šivalnica besed. Brali smo, klepetali, zbirali na kupčke lepe in prijazne besede, nato pa jih našili na srajčke, hlače, nogavice, kapucarje, kape … ki smo jih ustvarili iz papirja. Vztrajni smo bili. In natančni. In seveda povezani drug z drugim in s prijaznimi besedami. O, da se le ne bi njihove nitke prekmalu kam poskrile, izgubile.
Mateja Tušek in Alenka Ortar
Letošnja poslanica Tedna otroka nosi pomembno sporočilo: »Prijaznost ti bo krila dala, vedno reci prosim in hvala.« Z učenci 4. b razreda smo se na tehniškem dnevu pogovorili o pomenu prijaznosti, spoštovanja in hvaležnosti. Ugotovili smo, da prijaznost ni le vljudnost, ampak prava moč – povezuje ljudi, spodbuja sodelovanje, pomirja prepire in nas uči skrbeti drug za drugega.
Otroci so delili svoje izkušnje prijaznosti v šoli, doma in v vsakdanjih situacijah. Nato smo ustvarjali različne izdelke – risbe, plakate in pesmi – ki odražajo pomen besed “prosim” in “hvala” ter “hvaležnost”.
Razredničarka
Vsako leto 29. septembra obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Pobuda Generalne skupščine Združenih narodov nas že šesto leto zapored opominja, da ima vsak kos hrane svojo vrednost, tako za okolje, gospodarstvo in za nas same. Letošnja tema poziva k okrepitvi skupnih prizadevanj, saj je zmanjševanje izgub hrane ključ do trajnostne prihodnosti.
Podatki razkrivajo zaskrbljujoče stanje. V letu 2024 smo v Sloveniji zavrgli kar 168.318 ton hrane, kar je 2 % več kot leto prej. Največ hrane pristane med odpadki v gospodinjstvih. Skoraj polovica vse odpadne hrane nastane doma, kar bi lahko z nekaj premišljenimi koraki preprečili. Če pogledamo osebno: vsak prebivalec Slovenije zavrže povprečno 79 kilogramov hrane na leto. Pomemben delež k odpadni hrani prispevajo tudi gostinstvo, strežba, trgovina in proizvodnja.
Ko hrana konča v smeteh, ne izgine samo živilo, ampak tudi vsi vloženi viri: voda, energija, delo kmetov, predelovalcev in sredstva podjetij. To pomeni povečane stroške, izgubljene naravne vire in dodatno obremenitev za okolje. Zmanjševanje izgub hrane zato ni le osebna odločitev, ampak skupna odgovornost.
Kako lahko prispevamo že danes:
- bolj premišljeno nakupujemo,
- načrtujemo obroke,
- pravilno shranjujemo hrano,
- ustvarjalno uporabimo ostanke.
V gostinstvu pomagajo manjše porcije, boljša organizacija nabave in doniranje viška hrane, v trgovini pa odgovorno naročanje in spodbujanje potrošnikov k izbiri lokalnih in sezonskih izdelkov.
V okviru organizirane šolske prehrane posebno pozornost posvečamo odgovornemu odnosu do hrane.
Šola ima pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in razvijanju odgovornega odnosa do hrane ter zmanjšanju količin odpadne hrane.
Posvetimo nekaj trenutkov tej temi tudi doma in se z otroki pogovarjajmo o odgovornem odnosu do hrane. Pomembno je, da odrasli s svojimi besedami in zgledom spodbudimo otroke k spremembam.
Preberite še:
Irena Tehovnik
Povzeto po:
- https://www.prehrana.si/clanek/881-mednarodni-dan-ozavescanja-o-izgubah-hrane-in-odpadni-hrani-2025, 29. 9. 2025
Ob bližajočem se dnevu starejših, 1. oktobra, smo se s tretješolci pridružili vseslovenski akciji Pokloni čas, polepšaj dan. V sklopu medgeneracijskega povezovanja so učenci ustvarjali drobne pozornosti za starejše, ki bodo preko rok številnih patronažnih sester našle pot do njihovih domov.
Upamo, da jim bodo naše misli polepšale dan vsaj toliko, kot jih je prijetno delo za lep namen polepšalo nam.
Alenka Ortar, Mateja Tušek in tretješolci
Po sončnem koncu tedna nas je pričakal ponedeljek, ki je obljubljal sončno dogodivščino. Po delovnem tednu, v katerem smo se pri likovni umetnosti pogovarjali o naših načinih ‘potovanja’ v šolo in iz nje, ko smo ugotavljali, kako lahko prispevamo k vzdržnejšemu prometu in ko smo ugotovili, da lahko svoje želje zelo prijetno združimo z gibanjem v okviru slovenskega dneva športa, nas je učiteljica Jolanda Mur povabila na prav poseben poligon. Na potovalno dogodivščino na šolskem igrišču mimo ovir, čez ovinke, čez brvi in gugalnice … z našimi kolesi. Na kolesarsko-štafetnem izzivu smo opravili številne zabavne naloge, se nadihali, sprostili in urili naša ravnotežja.
Hvala učiteljici za odlično pripravljeno dejavnost, v kateri smo uživali od prve do zadnje minute.
Alenka Ortar, Mateja Tušek in tretješolci
Tudi deževno kislo vreme nas ni ustavilo – gibanje, smeh in medgeneracijsko druženje so zmagali! Ob slovenskem dnevu športa smo se zbrali v duhu Simbioze giba, kjer se je znova pokazala dobra volja blizu štirideset udeležencev.
Naše starejše udeleženke s Šole zdravja so nas navdušile z energijo, vztrajnostjo, toplino in dodobra ogrele z vrsto gibalnih vaj. Njihova prisotnost je bila prava inspiracija – dokaz, da leta niso ovira za gibanje, temveč priložnost za povezovanje. Mlajši pa so pokazali, da se še vedno radi družijo s starejšimi, jih spoštujejo in se z njimi aktivno vključujejo v gibalne igre.
Dogodek je bil poln smeha, zabave in srčnih trenutkov. Skupaj smo se gibali, se učili drug od drugega in gradili mostove med generacijami.
Hvala vsem, ki ste prispevali k nepozabnemu dnevu. Naj nas gibanje še naprej povezuje!
Barbara Burjek
Že od leta 2020 tudi na naši šola obeležujemo dan slovenskega športa. Letos smo dan popestrili s kolesarjenjem, primarna dejavnost pa je bila pohod.
Tokratni športni dan je bil namenjen učencem 8. in 9. razreda. Pohodniki so se odpravili na Gabrško goro in se po krožni poti preko Visokega vračali nazaj do šole. Kolesarji pa smo se odpravili proti Gorenji vasi in Lajšam. Skozi peskokop smo prispeli do razgledne točke, s katere se odpira pogled na skoraj celotno dolino. Prvi del smo zaključili na Hotavljah na rekreacijski točki. Po malici smo se odpravili do pamp proge in nadaljevali proti Dobravi do sv. Urbana, na katerega smo se povzpeli peš. Nato smo kolesarili proti Poljanam in naprej do Visokega, kjer je bila tudi naša zadnja postaja.
Polni vtisov in rahlo utrujeni smo se vrnili k šoli.
Lepo vreme in sproščeno vzdušje so pripomogli k lepemu dogodku, ki bo, upam, učence spodbudil k nadaljnjemu športnemu udejstvovanju tudi izven šole.
Aleš Mrak
