V sredo, 17. junija, so učenci 1. triletja v družbi pevcev in plesalcev tja do 5. razreda OŠ Poljane, starše, sorodnike in prijatelje povabili v prav posebno mravljišče.
Štiri črne mravljice so nas popeljale skozi vrt, poln zgodb, vprašanj, sanj, smeha in modrosti. Ob kamnu so razmišljale o ustvarjanju, pod dežniki o prijateljstvu, v plesu o pogumu, pod zvezdami o domišljiji, ob kruhu in polenti pa o preprostih stvareh, ki človeka zares nahranijo. Njihova drobna opažanja so se prepletala s pesmijo, plesom, recitacijo in igro učencev ter ustvarila topel mozaik šolskega leta, ki se poslavlja.
Prireditev, nastala po motivih knjige Anje Štefan, nas je spomnila, da velike reči rastejo počasi. Da za vsakim uspehom stojijo trud, vztrajnost in potrpežljivost. Predvsem pa, da se življenje ne meri le v dosežkih, temveč predvsem v trenutkih, ki jih preživimo drug z drugim.
Posebno mesto v zgodbi je pripadlo tudi učitelju Matjažu Slabetu, ki se po letih predanega dela poslavlja od šolskih hodnikov. Bil je glasbenik, motivator, večni ozvočevalec, odličen sodelavec, humorist in tisti, ki je s svojimi nevidnimi nitkami povezoval številne šolske zgodbe. V zahvalo za vse note, nasmehe, pomoč in ustvarjalnost so mu štiri črne mravljice izročile devet zvezd – simbol sanj otrok vseh devetih razredov, ki jih je skozi leta spremljal na njihovi poti.
Ob koncu so nam mravljice pustile še zadnjo misel: da svet skupaj držijo drobne stvari. Pesem, ki jo zapojemo skupaj.
Prijazna beseda.
Objem.
Veselje, ki se preprosto zgodi.
In zvezde.
Tiste na nebu in tiste, ki jih srečamo med ljudmi.
Hvala vsem učencem, mentorjem, sodelavcem in staršem, ki ste bili del našega skupnega mravljišča. Naj bodo poletni dnevi polni zgodb, veselja in zvezd, ki kažejo pot k tistemu in tistim, ki jih imamo radi.
Mateja Tušek
