Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo. Cvetoči travniki in gozdovi so domovanje kranjske sivke, avtohtone slovenske podvrste čebele.
Odlikujejo jo lastnosti, kot so krotkost, delavnost, skromnost in odličen smisel za orientacijo. Te lastnosti se zrcalijo tudi v ljudeh, ki za čebele skrbijo in z njimi živijo.
20. maj – svetovni dan čebel in eden redkih dni, ko lahko majhna država z veliko zgodbo zasede globalno pozornost. Svetovni dan čebel je namreč nastal na pobudo Slovenije, ki je v okviru Organizacije združenih narodov dosegla, da je Generalna skupščina leta 2017 soglasno razglasila ta datum za svetovni dan čebel. Izbran ni naključno – gre za rojstni dan Antona Janše, pionirja modernega čebelarstva iz 18. stoletja.
Čebele niso le simbol pridnosti – so temelj ekosistema. Po ocenah je kar tretjina svetovne hrane odvisna od opraševanja, ki ga opravljajo čebele in drugi opraševalci. Brez njih bi bile police v trgovinah bistveno bolj prazne: sadje, zelenjava in številne poljščine bi izginile ali postale redke.
Slovenski čebelarji so znani po tem, da pogosto delujejo po načelih trajnostnega in tradicionalnega čebelarjenja, kjer je poudarek na skrbi za čebeljo družino in ne le na pridelavi medu. V zadnjih letih pa Slovenija postaja tudi pomemben glasnik zaščite opraševalcev v Evropski uniji.
Irene Tehovnik
