Pretekli petkov večer je bil za 20 naših devetošolcev in še nekaj mlajših učencev poseben. Ne samo da smo si skupaj ogledali uprizoritev Škofjeloškega pasijona; nekateri so v procesiji tudi sodelovali.
Večer je bil hladen, malo je tudi zapihalo, a imeli smo srečo, da smo si mogočno predstavo lahko ogledali na zadnjem prizorišču pred Kaščo, ki je nam nudilo zatišje in akustiko. Pa tudi če je koga malo zeblo – prav nikomur ni bilo žal, saj smo bili priča nečemu veličastnemu.
Kako so uprizoritev doživeli naši učenci in kaj nam je povedala Patricija, ki igra v prizoru kronanja
V petek smo si v sklopu šole ogledali Škofjeloški pasijon. Bili smo na zadnjem prizorišču pri Kašči, kjer smo slabo uro čakali, da je procesija prišla do nas. Igra je bila zelo lepo uprizorjena z veliko detajli, izkušnjo pa je popestril tudi veter.
Ogledali smo si večerno uprizoritev in kljub hladnim temperaturam se nismo pritoževali ob pogledu na Jezusa, ki je bil napol gol.
Vidi se veliko vloženega truda skozi kostume, igro in organizacijo. Bila je posebna izkušnja, saj smo si pasijon ogledali prvič.
Ema Klemenčič, Anita Tratnik, 9. a
V petek smo s šolo šli gledat Škofjeloški pasijon v Škofjo Loko. Predstava je bila ob 18. uri, ko je bila že tema in zato so do izraza prišle luči in bakle. Zaradi vetra nas je malo zeblo. Kljub temu smo zelo uživali, saj so igralci odlično odigrali. Nekajkrat nas je kar pretreslo ob pogledu na Jezusa, ki je trpel ob mrazu. Zelo je bilo dobro, ker smo sedeli v prvi vrsti in smo zelo dobro videli na oder. Zelo smo bili navdušeni nad kostumi, ki so bili odlično zasnovani in izdelani. Ker smo si pasijon vsi ogledali prvič, nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo, a bilo je odlično. Komaj čakamo na naslednjo uprizoritev, ki bo čez 6 let.
Martin Pisk in Ožbej Dolenec, 9. a
Škofjeloški pasijon je veličastna predstava. Igralci smo vaje začeli že januarja. Na predgeneralki in generalki je že bilo kakor zares. In ko je napočil čas za prvo predstavo, smo bili vsi malo nervozni. Zgodilo se je, da se je osel na nekoga podelal in se tudi uprl. Ni hotel več hoditi v procesiji.
Ko je posamezne predstave konec, igralci gremo v šotor, kjer dobimo hrano in čaj. Predstave so najlepše ob sobotah, ker se začnejo ob 20. uri, ko je že temno. Domov pridemo pozno in smo kar zelo zaspani.
Priporočam vam, da si Škofjeloški pasijon ogledate.
Jakob Dolenc, 9. a
Za to, da bom igrala v pasijonu, sem se odločila, ker je moj oče že od začetka igral in me je prijavil. Tako sem dobila vlogo.
Pripravljali smo se kar nekaj časa – približno od novembra ali decembra. Imela sem tudi osem ali devet vaj, vsakič po okoli 45 minut. Ker na začetku vaj ni bilo veliko vaj, sem hodila na vaje tudi k drugim prizorom, da sem to lahko nadoknadila. Vaje so najprej potekale v župnišču v Škofji Loki, potem pa so se nadaljevale v Nunskem samostanu.
Ko igram, sem pred igro zelo živčna, saj me vedno skrbi, da bom pozabila besedilo ali pa kaj narobe izgovorila. Na odru mi je res všeč in zelo uživam v igranju. Čeprav sem vedno, ko pridem na prvo prizorišče, nervozna, je po prvem prizorišču zmeraj bolje, saj malo povadim, vidim, kako gre in mi je res zelo lažje.
Pasijon mi je dal veliko, saj sem spoznala veliko ljudi in z njimi spletla prijateljstva.
Patricija Kokelj, 9. b
(Del Patricijinega nastopa si lahko ogledate v zadnjem videoposnetku.)
Posneli smo tudi kar nekaj fotografij. Oglejte si utrinke, pod galerijo pa še nekaj kratkih videoposnetkov.
