Kaj o prepovedi družbenih omrežij za mlade menijo učenke in učenci naše šole

V preteklih mesecih smo bili priča kar nekaj razpravam o tem, kako družbena omrežja vplivajo na mlade, na njihove odnose in duševno zdravje. Da bi preprečile negativne posledice tega sodobnega pojava, številne vlade razmišljajo o tem, da bi zakonsko omejile uporabo družbenih omrežij in določile starostno mejo, do katere bi uporabo mladim prepovedale. Da bi izvedele, kaj o morebitni prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlade menijo naši najstniki, so šolske novinarke že januarja sestavile anketo z desetimi vprašanji o tem, kaj mladi v 7. 8. in 9. razredu mislijo o tem. Odgovore so statistično obdelale, pokomentirale in predstavile rezultate.

O njihovem delu, rezultatih in ugotovitvah poročata Neža Tušek in Loti Poljanšek iz 9. a:

Lanskega decembra smo zasledile novico, da je Avstralija kot prva država na svetu sprejela zakon, ki mlajšim od 16 let prepoveduje uporabo določenih družbenih omrežij (Facebook, Instagram, Snapchat, Threads, TikTok …). S tem vlada želi omiliti negativni vpliv omrežij na mladostnike, zlasti glede vsebin, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju in dobremu počutju.
Po zgledu Avstralije tudi Nemčija, Avstrija in nekatere druge evropske države (Francija, Španija in Slovenija) intenzivno razmišljajo o uvedbi prepovedi ali stroge omejitve dostopa do družbenih omrežij za mladoletnike (običajno do 14. ali 16. leta).
Novi avstralski zakon je sprožil tudi številna vprašanja o vplivu omrežij na mlade ter o tem, ali bi bil podoben ukrep smiseln tudi pri nas.
Ker so mnenja mladih deljena, smo se šolske novinarke odločile, da mnenja naših učenk in učencev od 7. do 9. razreda preverimo z anketo. Oblikovale smo 10 vprašanj, s katerimi smo jih spraševale, kako bi se odzvali, če bi do prepovedi družbenih omrežij prišlo tudi v Sloveniji.

Rezultati so pokazali, da bi morebitna prepoved večinoma povzročila negativno počutje mladih in predvsem nezadovoljstvo med njimi. Na podlagi odgovorov smo ugotovile, da več kot polovica učencev na družbenih omrežjih preživi več kot eno uro, poleg tega jih veliko meni, da se na spletu počutijo varne in se znajo zaščititi ter le redko naletijo na kaj neprijetnega. Mnenja o posledicah ter uporabi po morebitni prepovedi in vplivu teh omrežij na zdravje so med mladimi zelo različna in deljena, medtem ko se večina enotno strinja, da takšen ukrep ne bi vplival na druženje s prijatelji in znanci. Le tretjina jih je za to, da naj se družbena omrežja ne spreminjajo, vsi ostali pa bi ukinili štetje všečkov, sovražni govor in pa konec koncev zasvojenost, ki jo vse to povzroča. Tudi glede starostne meje omejitve se učenci niso poenotili. Najstniki bi glede uporabe najbolj pogrešali dopisovanje in skupinske klepete. Odločitev staršev pa bi bila večinoma njihova in ne državna.

Rezultate ankete smo skupaj analizirale in pokomentirale. Odgovori na anketna vprašanja nas niso preveč presenetili, smo pa ugotovile, da se pri nekaterih kaže precejšnja razlika med dekleti in fanti. Veseli nas predvsem dejstvo, da takšen ukrep ne bi vplival na prijateljstvo ter druženje s prijatelji in znanci.

Prejele smo veliko znanja o delu novinarja in o analiziranju podatkov. Poleg tega smo se še zabavale ter preizkusile na terenu.

♥ Besedilo, ki sta ga napisali Neža in Loti, je objavljeno tudi v:

šolskem prispevku marčevskih Podblegaških novic (str. 17);
spletnem časopisu za otroke Časoris, ki ga toplo priporočamo v branje vsem otrokom in staršem – v njem najdete številne prispevke in nasvete, ki se tičejo vzgoje in vprašanj, povezanih z mladimi ljudmi, njihovimi zanimanji in tegobami v današnjem času (najdete ga tu).