Čeprav delovne sobote med šolarji niso najbolj priljubljene, je bila zadnja pravi zadetek. Za vse učence je bil organiziran tehniški dan, ki je potekal na dveh lokacijah: v šoli in v središču Poljan. Tehniški dan je bil namenjen naravnim in drugim nesrečam, spopadanju z njimi ter ravnanju in ukrepom, s katerimi lahko pomagamo sebi in drugim.
Čeprav se o vsem tem učimo v šoli, gledamo po televiziji, sodelujemo na natečajih, v evakuacijah itd., moramo nevarnosti, ki nam pretijo, imeti v zavesti ves čas. Za to poleg staršev in učiteljev skrbita tudi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, ki vsako leto razpišeta literarni in likovni natečaj na temo naravnih in drugih nesreč. Naša šola si je letos za najbolj aktivno sodelovanje na natečaju zaslužila predstavo, ki je bila uvod v sobotni tehniški dan.
Vsi učenci od 1. do 9. razreda in učitelji smo se zbrali v telovadnici, kjer se nam je predstavilo Lutkovno gledališče FRU–FRU, Zavod za produkcijo, organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev Ljubljana.
Skozi niz dogodovščin ježka Pikca, Lizike in vsiljivega razbojnika so otroci na njim primeren način spoznali, kako se obnašati v primeru naravnih in drugih nesreč: požar, poplava, potres, kako se nesreč obvarovati in koga poklicati na pomoč.
Lutkarja, ki sta nas presenečala s široko paleto glasov, sta uspela ujeti pozornost vseh učencev – od najmlajših do najstarejših, pa tudi do učiteljev. Vsi smo se pošteno nasmejali in se tudi zamislili nad nevarnostmi, ki nas obkrožajo, včasih pa jih sprožimo tudi sami.
Predstava nagovarja najmlajše in jih na nevsiljiv, hudomušen in prijazen način seznanja z nevarnostmi, s katerimi se lahko srečajo v vrtcu, šoli ali v domačem okolju.
V nadaljevanju so učenci razredne stopnje odšli v Poljane, učenci predmetne stopnje pa so do malice ostali v šoli.
V šoli se nam je predstavila Ribiška družina Visoko. Učenci so izvedeli vse o njihovi organiziranosti, spoznali so obsežno ribiško opremo ter si ogledali vrste rib, ki živijo v Sori.
Učitelj Edi Bajt je učence podrobneje seznanil z naravnimi nesrečami, kot so poplave, potres, cunami, žled, vetrolom, požar in vulkan. Posebej se je posvetil nesrečam, ki lahko doletijo tudi naše kraje in pokazal slike in posnetke posledic teh naravnih nesreč.
V središču Poljan nas je čakalo šest postaj, ki so jih pripravili tisti, brez katerih si pomoči pri naravnih nesrečah ne moremo predstavljati: gasilci, gasilci reševalci, Slovenska vojska, plezalci, nujna medicinska pomoč in policija. Na vsaki postaji smo bili deležni natančne razlage, razstavljena sta bila orodje in oprema, videli smo tudi praktični prikaz gašenja, plezanja in “aretacije” zlikovca.
Gasilci so poleg razlage in predstavitve opreme prikazali tudi varno zadušitev kuhinjskega požara in gašenje z gasilnim aparatom.
Veliko pozornosti so pritegnila vozila Slovenske vojske, ki so si jih učenci ogledali tudi od znotraj – sedeli so v tanku in v kabini tovornjaka.
Plezalno društvo Cempin je prav za ta dan postavilo plezalno steno in trak za vadbo ravnotežja, ki sta bila ves čas zasedena.
Gasilci reševalci (intervencija) so predstavili svoj tovornjak, ki je precej drugače opremljen kot gasilski tovornjak, saj je namenjen raznim intervencijam tudi ob prometnih in drugih nesrečah, ob katerih je treba reševati ljudi iz zverižene pločevine.
Tudi oprema vozila za nujno medicinsko pomoč je prilagojena svojemu namenu. Medicinski tehnik je podrobno razložil namen in uporabo vsake najmanjše igle, stekleničke pa tudi večjih kosov opreme.
Policist je učencem pokazal prijetje prestopnika in ga vklenil v lisice. Za nameček ga je strpal še v zadnji del vozila. A ker so tudi ostali želeli doživeti občutek zaprtosti, se je v zadnji del vozila nagnetlo še 13 učencev. Policist je za nekaj sekund zaprl vrata. Ko jih je odprl, so bili prav srečni, ker so bili spet “svobodni”.
Oblegana je bila tudi stojnica Loške zadruge, KGZ, z. o. o., ki je učencem po teoretični razlagi potovanja mesa od kmeta do kuhinje ponudila degustacijo hrenovk, čevapčičev in sira.
Tehniški dan se je tako zaključil, učence so čakali kombiji in avtobusi – a zdelo se je, da se nekateri kar ne morejo odtrgati od vseh zanimivosti, in bi še malo ostali.
