Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, čebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil.
Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti.
Čebele so pomembne tudi z vidika trajnostnega kmetijstva in ustvarjanja delovnih mest na podeželju. Z opraševanjem namreč povečujejo kmetijsko pridelavo, s čimer ohranjajo pestrost in raznolikost na naših njivah in krožnikih. Poleg tega milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta in so pomemben vir prihodkov za kmete.
Kljub vsemu znanstvene študije dokazujejo, da se pojavlja vse več negativnih vplivov na zdravje čebel, zaradi česar so te vedno bolj ogrožene. To pa od nas zahteva dodatno skrb za njihovo preživetje. Škodljivi dejavniki povzročajo padec odpornosti čebel, kar vpliva na njihovo dovzetnost za bolezni, škodljivce in podobno. To je poleg naštetega problematično tudi z vidika zaščite in ohranjanja okolja, saj čebele skrbijo za biotsko raznovrstnost v naravi in pozitivno vplivajo na celoten ekosistem ter so dober pokazatelj stanja okolja. Zato je Slovenija že leta 2011 med prvimi državami EU na svojem celotnem ozemlju prepovedala uporabo nekaterih čebelam najbolj škodljivih pesticidov.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo kratek video, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=BQUuGe1l-Gs
Povzeto po:
- https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/svetovni-dan-cebel/, 20. 5. 2025
- https://skupnost.sio.si/mod/url/view.php?id=346222, 20. 5. 2025
Irena Tehovnik
Vsako leto 24. aprila obeležujemo slovenski dan ozaveščanja o zavrženi hrani. Na ta dan se spomnimo, kako pomembno je, da hrane ne zavržemo po nepotrebnem. Zavržena hrana je tista, ki je ne pojemo in jo vržemo stran, čeprav bi jo lahko še uporabili.
Zakaj je ta dan pomemben?
- Zaradi varovanje okolja: Ko zavržemo hrano, zapravljamo naravne vire, kot so voda, energija in zemlja, te pa so bili uporabljeni za njeno pridelavo. Zavržena hrana prispeva tudi k emisijam toplogrednih plinov, kar vpliva na podnebne spremembe.
- Za pomoč ljudem: Veliko ljudi po svetu nima dovolj hrane. Če bi manj hrane zavrgli, bi lahko pomagali tistim, ki jo potrebujejo.
- Prihranek denarja: Če hrane ne zavržemo, prihranimo denar, ki bi ga sicer porabili za nakup nove hrane.
Kako lahko pomagamo?
- Načrtovanje obrokov: Preden gremo v trgovino, naredimo seznam potrebnih živil, da kupimo le tisto, kar res potrebujemo. Tako se izognemo impulzivnim nakupom in zmanjšamo možnost, da bi hrana ostala neporabljena.
- Ustrezno shranjevanje: Hrano pravilno shranjujemo, da ostane sveža dlje časa. Na primer, sadje in zelenjavo shranjujemo ločeno, saj nekateri plodovi oddajajo pline (etilen), ki pospešuje zorenje drugih plodov.
- Ustrezno ravnanje z odpadno hrano: Ostanke obrokov uporabimo za pripravo novih jedi, namesto da jih zavržemo. Na primer, iz ostankov zelenjave lahko pripravimo okusno juho ali enolončnico.
- Deljenje hrane: Če imamo več hrane, kot jo potrebujemo, jo lahko delimo s prijatelji, družino ali sosedi. Tako poskrbimo, da hrana ne bo zavržena, ampak bo koristila drugim.
Zanimiva dejstva o zavrženi hrani:
- Na svetu se zavrže približno 17 odstotkov proizvedene hrane.
- V Sloveniji največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, kar 53 odstotkov.
- V Evropski uniji letno zavržemo več kot 58 milijonov ton hrane
- V Sloveniji je leta 2021 vsak prebivalec zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, od tega je bilo 40 odstotkov še užitne hrane.
S sodelovanjem lahko vsi prispevamo k zmanjšanju zavržene hrane in tako pomagamo varovati naš planet ter pomagati ljudem v stiski.
VIRI:
24. april je slovenski dan brez zavržene hrane | GOV.SI. (2023, april 24). Portal GOV.SI. https://www.gov.si/novice/2023-04-24-24-april-je-slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane/
Edvina. (2023, april 21). 3. Dan brez zavržene hrane. Prehrana. https://prehrana.si/clanek/691-3-dan-brez-zavrzene-hrane
Hrana ni odpadek – 24. aprila obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane. (b. d.). Naša super hrana. Pridobljeno 23. april 2025, s https://www.nasasuperhrana.si/clanek/hrana-ni-odpadek-24-aprila-obelezujemo-slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane/
Ob svetovnem dnevu zdravja, ki letos poteka pod geslom Zdravi začetki, svetla prihodnost, opozarjamo na pomembnost skrbi za zdravje mater in dojenčkov, saj je to temelj zdravih družin in skupnosti, kar vsem nam pomaga zagotoviti obetavno prihodnost.
Zdravje novorojenčkov in njihovih mater je eden najpomembnejših kazalnikov splošnega zdravstvenega stanja in blaginje prebivalstva. Na zdrav začetek vplivajo številni dejavniki: varna nosečnost in porod, telesno in duševno zdravje, dobro počutje žensk pred in med porodom ter po njem in nenalezljive bolezni. Stopnja umrljivosti dojenčkov v Sloveniji je med najnižjimi v Evropi, stopnja maternalne umrljivosti pri nas je primerljiva z razvitimi državami. Naša prihodnja prizadevanja pa se bodo osredotočala na reševanje izzivov obporodnih duševnih stisk in ustvarjanje podpore za izboljšanje življenj mater in njihovih otrok.
Povzeto po:
https://nijz.si/mediji/zdravi-zacetki-svetla-prihodnost/, 6. 4. 2025
Irena Tehovnik
Svetovni dan spanja letos poteka pod geslom ″Dajmo prednost zdravemu spanju″.
Urejeno spanje obsega glede na starost in potrebe posameznika primerno dolžino (pri zdravi odrasli osebi najpogosteje 7–9 ur na noč), kakovost spanja, primerno časovno umeščenost in reden urnik spanja. Otroci in mladostniki potrebujejo več spanja, odvisno od njihove starosti in ostalih okoliščin. Tako spanje generira dovolj energije za vse dnevne dejavnosti in omogoča budnost čez cel dan.
Spanje je pomemben steber uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu. Raziskave potrjujejo, da vpliva na budnost in energijsko bilanco, pozornost, uravnavanje vedenja, čustvovanja in razpoloženja. Spanje pomembno vpliva na višje možganske funkcije, predvsem na kognitivno funkcioniranje, vključno s sposobnostjo za učenje novih vsebin skozi vse življenje. Vpliva na pridobivanje in ohranjanje gibalnih sposobnosti ter znanj, besedišča, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir. Urejeno spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj poleg zgoraj omenjenih prinaša tudi številne druge koristi za zdravje: zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, izboljšuje imunsko odpornost (kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih), vpliva na telesno pripravljenost, zmanjšuje pogostost simptomov depresije in anksioznosti, zmanjšuje tveganje za pojav demence ter izboljša presnovo telesa (uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo). Vpliva tudi na ohranjanje bogatega mikrobioma črevesja.
Ker se velik del populacije v vseh starostnih skupinah pogosto sooča s pomanjkanjem zdravega spanja, je objavljen letak z vsebino Težave s spanjem – kdaj ukrepati, kjer lahko najdete še več vsebin in dostopov.
Povzeto po:
https://nijz.si/zivljenjski-slog/spanje/svetovni-dan-spanja-2025-dajmo-prednost-zdravemu-spanju/, 14. 3. 2025
Otroci v osnovnih šolah in vrtcih so danes dan začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Projekt, ki letos prvič poteka v okviru Tedna slovenske hrane, v ospredje postavlja pomen lokalno pridelane hrane za družbo kot celoto.
(Spletna stran Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 15. 11. 2024)
Tradicionalni slovenski zajtrk smo letos obeležili že štirinajstič.
Petkovo dopoldne je bilo zelo razgibano. Prva šolska ura je bila za vse učenke in učence namenjena domačemu zajtrku. Učenke in učenci predmetne stopnje so dan nadaljevali z dejavnostmi projektov Zdrava šola in Šolska shema.
Posamezni razredi so se izmenjavali na različnih delavnicah oz. postajah, in sicer:
- ZDRAVJE SE ZAČNE V NAŠIH USTIH (dr. Vilma Šifrar Eniko)
- PRVA POMOČ (PGD Poljane)
- GIBALNE DEJAVNOSTI (učitelji športa)
- PRIPRAVA IZDELKA ZA ŠOLSKO SHEMO (učenci z učitelji)
Otroci iz vrtca ter šolarji so si na šolskem hodniku ogledali dve zanimivi predstavitvi:
- razstavo starih lokalnih jedi, ki so jo pripravile članice Društva podeželskih žena Blegoš
- obisk čebelarja, gospoda Štefana Ingliča
Na delu so bili tokrat tudi šolske novinarke Lara, Manca, Nadja, Zala, Nina, Patricija in novinar Jakob, ki so učenkam, učencem ter izvajalcem dejavnosti zastavili nekaj vprašanj.
Tehniški dan je pripravila učiteljica Irena Tehovnik, ki je novinarki pojasnila, kaj vse se je dogajalo.
Šolo je ob tej priložnosti obiskal župan Občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež. Poslušajte, kaj je povedal.
*********
V nadaljevanju vabljeni k ogledu galerij in izjav udeležencev tehniškega dneva.
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Pesem Čebelar se je že pred zajtrkom razlegala po vsej šoli.
RAZSTAVA STARIH LOKALNIH JEDI (Društvo podeželskih žena Blegoš)
ČEBELAR (gospod Štefan Inglič)
ZDRAVJE SE ZAČNE V NAŠIH USTIH (dr. Vilma Šifrar Eniko)
PRVA POMOČ (PGD Poljane)
GIBALNE DEJAVNOSTI (učitelji športa)
PRIPRAVA IZDELKA ZA ŠOLSKO SHEMO (učenci z učitelji)
Generalna skupščina Združenih narodov je 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Obeleževanje tega dne je pomembno za ozaveščanje o razsežnosti težave in morebitnih rešitvah na vseh ravneh.
V Evropski uniji letno zavržemo več kot 58 milijonov ton hrane, kar predstavlja enega največjih izzivov. Slovenija sicer izstopa kot država z najnižjo količino zavržene hrane na prebivalca – približno 68 kg na osebo – vendar pa kljub temu največji delež te hrane, kar 52,61 %, nastane v gospodinjstvih. V Evropski uniji je več kot 37 milijonov ljudi, ki si vsak drugi dan ne morejo privoščiti kakovostnega obroka. Statistični podatki Eurostata kažejo, da poleg gospodinjstev k zavrženi hrani prispevajo tudi gostinske storitve (27,87 %), distribucija (10,1 %) in proizvodnja (9,37 %), medtem ko je v primarni produkciji, kot je kmetijstvo, delež zavržene hrane minimalen (0,05 %).
Zmanjšanje količine zavržene hrane lahko dosežemo z enostavnimi ukrepi, kot je ustvarjalna uporaba ostankov obrokov, načrtovanje obrokov vnaprej, nakupovanje zgolj potrebnih živil ter ustrezno shranjevanje hrane za ohranitev svežine. S tem ne le zmanjšamo odpadke, ampak tudi prihranimo denar in prispevamo k trajnostnemu ravnanju s hrano.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je letos aktivnosti ob mednarodnem dnevu podkrepilo z video zgodbo o letnem bojnem načrtu slovenske družine za zmanjševanje odpadne hrane. Video zgodbo Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj si lahko ogledate na spodnji povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=CD76lMny_vM
V okviru organizirane šolske prehrane dajemo posebno pozornost odgovornemu odnosu do hrane.
Šola ima pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in razvijanju odgovornega odnosa do hrane ter zmanjšanju količin odpadne hrane.
Posvetimo nekaj trenutkov tej temi tudi doma in se z otroki pogovarjajmo o odgovornem odnosu do hrane. Pomembno je, da odrasli s svojimi besedami in zgledom, spodbudimo otroke k spremembam.
Irena Tehovnik
Povzeto po:
- https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/mednarodni-dan-ozavescanja-o-izgubah-hrane-in-odpadni-hrani/, 29. 9. 2024
- https://www.rtvslo.si/slovenija/zavrzene-hrane-vsako-leto-manj-a-kljub-temu-veliko-prevec/722512, 29. 9. 2024
- https://www.youtube.com/watch?v=CD76lMny_vM, 29. 9. 2024
