Sonce pomladi, veselje in smeh,
imamo se radi, se vidi v očeh.
Sonce pomladi življenje budi,
skrita ljubezen se v strast prelevi.
20. marca, minuto čez deset, se je uradno začela koledarska pomlad.
20. marca se praznuje tudi mednarodni dan sreče. Ustanovila ga je Generalna skupščina Združenih narodov 28. junija 2012.
Pomlad pa s seboj prinaša tudi sonce, veselje, smeh in ljubezen. Vse to so med glavnim odmorom z nami delili učenci 1. b, 2. b in 3. b razreda. Na stojnicah na zgornjem hodniku in pri zbornici so nam pripravili majhno pozornost, s katero želijo širiti srečo.
Prvošolci so obiskali tudi nekaj učiteljev.
Učiteljica Tina je prvošolce povprašala, kako so se počutili, ko so širili srečo.
“Veselo in prijazno.”
“Prijetno in prijazno.”
“Vznemirjeno.”
“Zadovoljno.”
“Srečno.”
“Veseli smo bili, ker so bili vsi veseli, ko so prejeli darilo.”
“Veseli smo, da smo bili prijazni in jih razveselili.”
Učiteljica Alenka pa je zapisala vtise učenk in učencev iz 3. b.
Zelo smo se trudili pri zapisu misli. Ko smo prišli na hodnik, da jih bomo razdelili, je bilo zelo malo otrok. Ko so začeli prihajati, so nam pisemca kar izginila. Mislim, da so bili učenci zadovoljni. (Patrik Jamnik, 3. b)
Na hodniku smo delili ptičke s pesmicami. Ko smo jih dali, smo zaželeli srečno pomlad. (Izak Tomšič, 3. b)
Zelo mi je bilo všeč izdelovanje teh izdelkov in pisanje misli, ker je lepo, da nekomu podariš SREČO. (Ela Božič, 3. b)
Učencem smo hoteli zaželeti lepo pomlad in to nam je tudi uspelo. Hitro je minilo, vse smo razdelili, še preden smo prešteli do tri. (Hana Čadež, 3. b)
Na začetku smo morali izdelke narediti, jih pobarvati in napisati. Ko smo začeli izdelke dajati učencem in učiteljem, sem bil presenečen, koliko izdelkov nam je uspelo dati. (Klemen Miklavčič, 3. b)
Za izdelke smo se zelo potrudili. Ko smo med glavnim odmorom šli na hodnik, smo tam postavili mize in košaro z listki za srečo. Veliko učencev je prišlo, tudi cel razred. Na koncu nam je vsega zmanjkalo. Odpravili smo se v razred in bili zelo veseli. (Amadej Dolenc, 3. b)
Najbolj mi je bilo všeč, da smo te misli sploh lahko naredili. Jaz sem jih kar veliko naredila. Tega dne se bom spominjala. (Zarja Božič, 3. b)
Res mi je bilo dobro, ko smo delili srečo. Tudi, ko smo pisali misli za srečo. Še prej smo se morali naučiti zavezati na mašnico. (Nejc Krajnc, 3. b)
Najprej ni bilo nobenega. Potem smo jim pomahali in sta prišla dva učenca. Za njima se je potem pojavila cela četica in v hipu so bile košarice prazne. (Zala Kržišnik, 3. b)
