Izlet v Kobariški muzej se mi je zdel zelo zanimiv in poučen. Muzej je osredotočen na dogodke iz prve svetovne vojne, predvsem na soško fronto, kjer je potekala znana 12. soška bitka. Zbirke so bile bogate, vsebovale so številne fotografije in različne predmete, ki prikazujejo, kako je potekalo življenje na bojišču in v zaledju. V muzeju sem opazil tudi različne stvari, ki sem jih našel tudi sam z detektorjem kovin.
Tudi obisk Antonijevega rova v Idriji je bilo zanimivo doživetje.
Marcel Dolenc, 9. b
************************************
Učenke in učenci 9. b razreda so dan po ekskurziji pri uri slovenščine zbirali svoje vtise. Ker je bila ta ura hkrati priprava na pisno ocenjevanje znanja o podredno zloženi povedi, so bili pri zapisovanju vtisov omejeni, tako da so v besedila morali vključiti nekaj podredno zloženih povedi.
Preberite nekaj podredno zloženih povedi iz različnih sestavkov, ki vseeno prikažejo celoto.
O Kobariškem muzeju
V Kobariški muzej smo odšli, da bi izvedeli več o 1. svetovni vojni in njenih posledicah.
Muzej je razdeljen v več sob, v katerih so predstavljene različne teme.
Zanimiva je bila Bela soba, ker so bile tam predstavljeni orodje, pasti in oblačila, ki so jih vojaki uporabljali v hudi zimi.
Črna soba je bila strašna, ker smo v njej izvedeli, na kakšen način so vojaki umirali.
Videli smo napis v različnih jezikih, ki pravi: »VOJAKI … Smo kot listi na drevesih jeseni.«
Čeprav smo bili v muzeju kar dolgo, nam je čas zelo hitro minil.
Vodič je z zanimivimi razlagami poskrbel, da smo ga pozorno poslušali.
Na koncu smo si ogledali film, ki nam je še podrobneje predstavil potek soške fronte.
Če bom še kdaj v teh krajih, se bom zagotovo spomnila te ekskurzije.
O Antonijevem rovu
V Idriji je rudnik živega srebra, ki je drugi najstarejši rudnik živega srebra na svetu.
Preden smo se razdelili v skupine, smo si v prostoru pred Antonijevem rovom ogledali film o zgodovini Idrije in rudnika živega srebra.
Da bi bili varni, smo si pred vstopom v rov nadeli zaščitne čelade, ker je varnost vedno na prvem mestu.
V rovu, ki ima zelo nizek strop, so mnogi morali hodili sklonjeni.
Kljub temu da sem nosila čelado, sem se še vseeno butnila v glavo.
Tam je bil tudi igriv škrat, ki ga sicer nismo videli, ker je ugašal luči.
Vodička nam je povedala veliko zgodb o rudarjih, ki so delali v Antonijevem rovu.
Ker smo bili pridni, smo za nagrado dobili še štampiljko.
Za konec
Tudi na avtobusu je bilo fino, ker smo se pogovarjali, smejali, ploskali in peli.
Kljub temu da je deževalo, smo se imeli zelo lepo.
Če bom še kdaj v teh krajih, se bom zagotovo spomnila te ekskurzije.
Staršem sem predlagal, da bi se na tako ekskurzijo odpravili tudi družinsko.
