V četrtek, 28. marca, se je pet naših mladih raziskovalk udeležilo 33. Regijskega srečanja mladih raziskovalcev Gorenjske v Biotehniškem centru Naklo.
Učenke so zadnje mesece pridno raziskovale in oblikovale dve raziskovalni nalogi, obe pa sta povezani s Poljansko dolino. Nalogi so dekleta odlično predstavila v Naklem.
Obe nalogi sta vsaka na svojem področju zasedli drugo mesto.
Anamarija Jurčič in Maruša Šubic iz 8. b sta izdelali raziskovalno nalogo z naslovom KJE SO TISTE KMETIJE, K’ SO VČASIH BILE. Na kratko sta opisali potek svojega raziskovanja.
“V raziskovalni nalogi sva v večini raziskovali, zakaj se kmetijstvo opušča, koliko kmetij so kmetje opustili, ali imajo kmetije naslednike, kako so se kmetije povečale oz. zmanjšale v nekaj letih, ali se lahko kmetje preživljajo le s kmetovanjem, ne da hodijo v službo, in s kakšnimi težavami se kmetje srečujejo. Zanimalo naju je tudi, ali se je namembnost kmetijskih površin skozi leta kaj spremenila. Poleg tega sva hoteli izvedeti, ali se mladi ponovno vračajo na kmetije. Da bi vse to ugotovili, sva se odločili, da učencem od 6. do 9. razreda, ki imajo doma kmetije ali poznajo koga, ki jo ima, razdeliva ankete. Ankete so reševali lastniki kmetij oz. tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Poleg analize anket sva opravili tudi pet intervjujev: s tremi lastniki kmetij, z gospo, ki je zaposlena na KGZS Kranj, ter z mladeničem, ki je navdušen nad kmetovanjem in bi rad postal mladi kmet, čeprav ne živi na kmetiji.
Na podlagi vsega sva ugotovili, da kmete skrbi za njihovo prihodnost oz. prihodnost kmetij, saj so stroški na kmetiji zelo visoki, delo je težko, pomoč kmetom je majhna, pridelki pa so slabo plačani. Kmetje morajo obvladati veliko stvari (delo s stroji, delo z živino, delo na polju, delo v gozdu …), da lahko delajo na kmetiji in jo vzdržujejo.”
Tudi Blažka Jesenko, Nina Potočnik in Klara Jelovčan iz 9. a so opisale svojo svojo raziskovalno pot, katere rezultat je raziskovalna naloga KOK SE PA PAR VAS POJE.
“Raziskovale smo zastopanost narečij v besedilih slovenske popularne glasbe in se ob tem spraševale, ali narečja izginjajo ali se ohranjajo.
Najprej smo predstavile slovensko narečno razvejanost, nato smo se usmerile v rovtarsko narečno skupino in v poljansko narečje. Predstavile smo narečna besedila slovenske popularne glasbe ter narodnozabavne glasbe, ki je popularna v naših krajih. Poslušale oz. ogledale smo si tri izobraževalne oddaje RTV Slovenija, ki so posvečene narečjem in njihovi povezavi z glasbo. Predstavile smo tudi festival Večer slovenskih viž v narečju.
V nalogo je vključenih devet intervjujev z voditelji oddaj, glasbeniki in pisci besedil v poljanskem narečju ter analiza dveh spletih anketnih vprašalnikov na temo narečij in glasbe. Posebno pozornost smo posvetile poljanskim narečnim besedilom različnih izvajalcev: Raubarji, Ansambel dveh dolin, Ansambel Odklop, Štedientje ter Uršula Ramoveš in fantje z Jazbecove grape. Iz njih smo izpisale kar nekaj zanimivih poljanskih besed in izrazov.
Ugotovile smo, da so besedila v narečjih popularna in da narečja ne izginjajo. K temu prispevajo tudi narečna besedila, ki smo jih predstavile.”
Vtisi učenk po srečanju mladih raziskovalcev v Naklem:
Skupaj z raziskovalci OŠ Žiri in OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas smo se odpravili proti Biotehniškemu centru Naklo, kjer smo imeli srečanje raziskovalcev Gorenjske. Med predstavitvami smo izvedele veliko novega. Preden smo nastopile, smo imele malo treme, vendar ne veliko. Po predstavitvah pa smo pojedli še kosilo, spoznali nekaj novih prijateljev in se skupaj tudi malce pozabavali.
Blažka, Klara, Nina in Maruša
*************************************************************************
Vsem petim učenkam iskreno čestitamo, saj so v raziskovanje vložile veliko dela, truda in prostega časa. Izkušnje, ki so jih ob tem nabrale, jim bodo koristile v nadaljnjem izobraževanju.
Obe nalogi bosta v kratkem dostopni na naši spletni strani. Vabimo vas, da si jih ogledate, saj podrobno prikazujeta vsaka svojo temo, obe pa predstavljata naše kraje – Poljansko dolino.
Mentorici Sonja Homec in Bernarda Pintar
