Pot je letos šestošolce vodila na Dolenjsko. V meglenem jutru smo se pripeljali na grad Bogenšperk, kjer so si sončni žarki že utirali pot do nas. Najprej smo si ogledali notranjost gradu. Vodička nas je popeljala po hodnikih in različnih sobah ter zanimivo pripovedovala o zgodovini gradu in njihovih prebivalcih. Ogledali smo si tudi poročno dvorano, skrivno grajsko sobo, debele knjige, dragoceno knjižno omaro in tiskarsko delavnico. Izvedeli smo, da je na tem gradu bival tudi Janez Vajkard Valvasor, ki je napisal znamenito knjigo Slava vojvodine Kranjske.
Po ogledu smo imeli delavnico Grajski arhitekti. Najprej smo ustvarili skico, nato pa v skupinah naredili maketo gradu iz papirja in papirnatih tulcev.
Pot smo nadaljevali do Stične. Tam smo si ogledali samostan in muzej. Posebej zanimivo je bilo pokukati v jedilnico, kjer obedujejo stiški menihi. Vsak teden je eden izmed menihov zadolžen, da med obroki sedi na posebnem balkončku – prižnici in glasno bere ostalim. V jedilnici vlada popolna tišina. Ogledali smo si tudi samostansko cerkev in v živo prisluhnili petju menihov. V samostanu imajo tudi lekarno, lastno pokopališče in čudovit križni hodnik, po katerem smo se sprehodili.
Po ogledu je sledila delavnica kaligrafije. Preizkusili smo se v pisanju s kaligrafskim peresom. Najprej smo samo vadili, potem pa zapisali različne latinske izreke. Nastali so res čudoviti zapisi.
Polni novih spoznanj in lepih doživetij smo se vrnili nazaj v Poljane.
Učenki 6. b, Tinkara Sečnik in Maša Božnar, sta ekskurzijo doživeli takole:
V sredo, ob 7:15, smo v jedilnici prevzeli malico in ob 7:30 smo se z avtobusom odpeljali na Dolenjsko. Najprej smo se pripeljali do gradu Bogenšperk in tam pomalicali. Po malici smo 6. b razred odšli na ogled gradu, 6. a pa so odšli na delavnico, kjer so delali maketo gradu. Potem sta se razreda zamenjala. Pomalicali smo prigrizke. Z avtobusom smo se zapeljali do samostana Stična. Tam smo 6. b najprej odšli na delavnico, kjer smo se učili kaligrafijo. To se je večini učencev zdelo najbolje. Potem smo šli na ogled samostana. Tam smo izvedeli legendo, ki se glasi takole:
Menihi so začeli zidati samostan, a jim ni uspelo. Vedno se jim je podiral, dokler ni priletela črna ptica in začela čivkati: »Tukaj ga zgradite.« In res so ga zgradili tam. In nikoli se ni podrl – kljub vsem vojnam, potresom, napadom in kršitvam menihov. Zato je na grbu samostana Stična narisana črna ptica.
Vsi utrujeni smo odšli na avtobus, ki nas je odpeljal domov. V Poljane smo prispeli ob 15:45, čakali so nas že avtobusi, kombiji ali starši. Doma smo veselo pripovedovali, kaj smo počeli in kako smo se imeli.
Mateja Nastran
