V projektu je sodelovalo 55 učencev s tremi mentorji. Vsak oddelek je v sklopu oddelčnih skupnosti izbral značilnost domačega kraja – Poljan, ki jo je opisal in predstavil z besedilom in fotografijo ali likovnim izdelkom.
Z učenci smo se najprej pogovorili o značilnostih Poljan, ki bi jih lahko predstavili obiskovalcem Poljan. Nato smo izbrali eno in pričeli z iskanjem podatkov. Delo je potekalo v manjših skupinah. Ko so učenci oblikovali besedilo, je vsaka skupina predstavila svoj opis značilnosti. Nato smo iz vseh predstavitev ustvarili skupno besedilo. Na koncu smo še fotografirali značilnost, ki smo jo opisali. Pri delu so zelo uživali in se učili medsebojnega sodelovanja in sklepanja kompromisov. Največjo težavo je predstavljalo omejeno število znakov za opis.
Spodaj si lahko ogledate, kako so posamezni oddelki predstavili tri značilnosti Poljan: Šubičevo fresko v naši šoli, Stari vrh in narodne noše.
Koordinatorica Maja Trček
ZNAMENITA ŠUBIČEVA FRESKA KRASI ŠOLSKO AVLO
Učenci osnovne šole Poljane pri vstopu skozi šolska vrata lahko občudujemo čudovito Šubičevo fresko. Leta 1986 je akademski slikar Ive Šubic mesec pred odprtjem nove šolske zgradbe dokončal svojo znamenito fresko, ki predstavlja kmečko življenje in delo. Vsebinsko jo sestavlja pet motivov.
Zgornja freska prikazuje središče starih Poljan z mogočno baročno cerkvijo in hiše pod Tabrom z značilno kmečko arhitekturo. Ive Šubic je bil prepričan, da v navzven trdih Poljancih bije toplo srce, zato je v sliko vnesel tudi Sonce in Luno – simbola svetlobe in upanja v dobro. Med njima na prašiču jezdi Agata iz Tavčarjeve Visoške kronike, ki predstavlja dvojnost, ambivalenco dobrega in zla, narave in duha ter nedeljivo resnico.
Pod opisano fresko sledijo še štiri manjše, ki prikazujejo prizore iz kmečkega življenja. Posebej zanimiva je še spodnja desna freska, na kateri prepoznamo lirični prizor Luce z mrtvim detetom iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni.
Pri likovni umetnosti smo spoznali, da je freska tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet. Voda se uporablja kot sredstvo za spajanje suhega prahu pigmenta z ometom, z osušitvijo ometa pa slika postane sestavni del stene.
Na znamenito Šubičevo fresko smo zelo ponosni, zato jo z veseljem predstavimo vsem obiskovalcem naše šole.
8. b razred
Mentorica: Bojana Lenar
Freska Iveta Šubica v avli Osnovne šole Poljane
STARI VRH
Stari vrh leži v Poljanski dolini. Visok je 1217 metrov. Pod vrhom je smučišče, na katerem je mogoča nočna in dnevna smuka. Smučišče je kar veliko in primerno za vse starosti smučarjev, saj so proge različno zahtevne. Seveda pa lahko tja pridejo tudi drugi, ki so željni sankanja in pohodništva.
Smučišče je lepo urejeno, ima šestsedežnico in krožničke. Ko pa si utrujen od smučanja in si želiš počitka ob zgornji postaji sedežnice, te z dobrim kosilom in odlično vročo čokolado čakajo domačini in lastniki kuhinje v koči na Starem vrhu.
Spomladi, ko začne sonce greti malo močneje in se sneg stopi, te poti lahko zanesejo tudi v družinski adrenalinski park. Primeren je za vse starosti, tudi za predšolske otroke. Za najmlajše je adrenalinska pot urejena čisto ob tleh, starejši pa imajo varovalo, tako da je za varnost poskrbljeno. Ena od prog v adrenalinskem parku je izpeljana tako, da so povsod napete jeklenice. Tam je tudi plezalna stena, na kateri lahko tekmuješ s prijateljem, kdo bo prvi na vrhu. Družinski adrenalinski park Stari vrh je več kot samo zabava, je druženje v naravi in spoznavanje prijateljev, skratka, je varno in urejeno igrišče, kjer vas pričakajo prijazni inštruktorji in animatorji.
Vsako leto na Starem vrhu pripravljajo tudi dan oglarjev, kjer kuhajo kopo, iz katere pridobivajo oglje. Na ta dan je organizirana prireditev, ponavadi igra določena glasbena skupina, zato je za vse plesalce zelo dobro poskrbljeno. Takrat se prodaja točen sladoled, ki je izvrsten. Ne smemo pa pozabiti še na srečke, ki skrivajo tako dobre nagrade, da se hitro vse razprodajo. Dan oglarjev je res zelo zanimiva prireditev, zato si jo le pojdite ogledat.
Poleg vsega tega je s Starega vrha zelo lep razgled na bližnjo in daljno okolico. Vidimo lahko tako Poljansko kot tudi Selško dolino. Pogled pa sega celo tja do Triglava. Ob tem razgledu se počutiš, kot da si skoraj na Triglavu! Zato tisti, ki jim dolga in strma hoja ni všeč, lahko obiščejo samo Stari vrh, pa bodo videli vso lepoto. Na vrhu Starega vrha je razgledišče. Od tu se vidi prečudovita narava in z njo Javorje z okolico. Pot do razgledne točke ni tako kratka.
Rekli bi lahko, da je razgibana in zanimiva gorska pot, zato je primerna za vse starosti. Za tiste z več kondicije pa je privlačno tudi kolesarjenje od Poljan do vrha Starega vrha. Vmes je kar veliko vzponov, toda če si vztrajen, ti bo z nekaj truda uspelo in si boš na koncu v koči zaslužil kaj dobrega za pod zob.
7. a razred
Mentor: Rok Kržišnik
Maja Dolinar, 7. a
NARODNE NOŠE
V petem razredu smo raziskovali kulturno dediščino našega kraja. Naše izhodišče so bile narodne noše v Poljanah in okolici. Spoznali smo kar nekaj zanimivosti.
Poznamo več vrst narodnih noš. Spoznali smo gorenjsko, belokranjsko, primorsko in notranjsko narodno nošo. Najprej smo jih razporedili po slovenskih regijah ter ugotovili, da je v Poljanah narodna noša alpskega tipa, to je gorenjska narodna noša.
Moški ima črn klobuk s perjem, brezrokavnik, srajco, ruto na ramenih pod brezrokavnikom, pumparice, visoke nogavice in škornje. Ženska narodna noša ima srajco, ruto, krilo, predpasnik in avbo. Nosila se je ob posebnih priložnostih.
Plakat 1: Prikaz narodnih noš po regijah
Slovenska narodna noša ima kar lepo zgodovino in se je z razvojem v 19. stoletju močno spreminjala. Bila je zelo odvisna od samega izdelovalca in zmožnosti kupca glede financ. Seveda si je bogatejši sloj lahko omislil tudi bogatejšo nošo. Zanimivost – na spletnem oglasniku Bolha smo našli ceno narodne noše 390 evrov.
Ko smo izdelali oba plakata in Poljansko narodno nošo postavili v zemljevid Slovenije, smo imeli tudi dovolj informacij o tem, kje in kakšne so narodne noše (Plakat 1 in Plakat 2).
Lotili smo se izdelave kolažnega tiska. Izdelali smo vsak svojo matrico z motivom plesnega para v narodni noši. Nato je vsak od nas prispeval matrico k skupnemu odtisu.
Nastal je zelo lep izdelek.
Plakat 2: Kje so POLJANE in naša GORENJSKA narodna noša
Kolažni tisk – Plesni pari v narodnih nošah
5. b razred
Mentorica: Mihaela Žakelj Ogrin
