Kljub temu da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 800 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 17 % proizvedene hrane. Globalno gledano je 2 % zavržejo trgovci, 5 % gostinci, največ, 11 %, pa gospodinjstva. Po podatkih statističnega urada (SURS, 2021) povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 68 kilogramov hrane.
Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako med odpadke romajo ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane.
Zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.
Kot posamezniki lahko zmanjšamo količino zavržene hrane tako, da obroke načrtujemo glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Prav tako naenkrat ne kupimo preveč hitro pokvarljivih živil in ne kupujemo prevelikih količin hrane. Kadar kuhamo, pripravimo primerne količine hrane, pri pripravi novih jedi pa uporabimo ostanke prejšnjih.

 Če želimo ustvariti boljši svet brez zavržene hrane, skupaj podprimo slovenski dan brez zavržene hrane in postanimo zgled drugim.

Povzeto po:

 

Irena Tehovnik

 

(Skupno 55 obiskov, današnjih obiskov 1)