Tudi v letošnjem šolskem letu se je naša šola priključila Unescovemu projektu Obudimo pisanje pisem. Projekt temelji na spodbujanju pismenosti pri mlajših generacijah. Nujno je, da pismenosti namenimo posebno pozornost, saj je slovenščina ključni del naše kulturne identitete. V današnjem času, ko je vedno bolj pogosto drsanje otroških in odraslih prstov po ekranu, pa ima pisanje z roko še toliko večji pomen. Raziskave potrjujejo, da si informacije, zapisane z roko, bolje zapomnimo, obenem pa se aktivira in trenira tudi desna stran možganov.
Na drugi strani pa je vredno izpostaviti naslednje … Pismo, napisano na roko, in veselje ob tem, ko ga prejmemo, ne more presegati tistega občutka, ko v elektronskem predalu dobimo obvestilo, da je “priletela” nova pošta. Odpiranje pisem, naslovljenih na nas, je prav posebno doživetje.
Projekt je potekal tako, da je bil našemu učencu iz 7. razreda dodeljen dopisovalec iz OŠ Kobilje. Učenec je napisal pismo, v katerem se je na kratko predstavil in z vprašanji spodbudil svojega dopisovalca, da stori enako. Tako se je začela komunikacija na papirju, ki pa še vedno traja. Teme, ki se jih dopisovalca dotikata, so različne. Od domačih živali, hobijev, najljubših šolskih predmetov in aktivnosti med počitnicami. Je pa pri dopisovanju potrebne tudi nekaj potrpežljivosti, saj odgovor preko pisma ne pride tako hitro kot preko spleta.
Naj bo to spodbuda tudi za vse nas.
Kdaj pa ste vi nazadnje komu napisali pismo?
Katja Podbevšek
