Jesenske počitnice vključujejo tudi dva državna praznika – dan reformacije (31. oktober) in dan spomina na mrtve (1. november). V zadnjem obdobju je tudi noč med zadnjim oktobrom in prvim dnem novembra posvečena praznovanju noči čarovnic.
Če vas zanima, preberite nekaj besed o vsakem izmed treh jesenskih praznovanj.
DAN REFORMACIJE
31. oktobra, od leta 1992 v Sloveniji praznujemo dan reformacije, ki je tudi dela prost dan. Dan reformacije praznujemo v spomin in opomin o pomenu slovenskega jezika.
Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.
Nemški duhovnik Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v Cerkvi. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.
Zaradi širjenja protestantskih idej in gibanja smo na Slovenskem dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh – Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja.
Poleg Primoža Trubarja so k rojstvu in razvoju slovenskega knjižnega jezika ključna dela prispevali tudi slovenski protestantski pisci Jurij Dalmatin (leta 1584 je prevedel celotno Sveto pismo), Adam Bohorič (leta 1584 je napisal prvo slovensko slovnico z naslovom Zimske urice), Hieronim Megiser pa je leta 1592 napisal Nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar.
DAN SPOMINA NA MRTVE oziroma DAN MRTVIH
V Sloveniji je to državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je posvetna različica krščanskega praznika vsi sveti.
Na dan spomina na mrtve se ljudje množično odpravljajo na pokopališča, na grobove bližnjih ter tam prižigajo sveče, prinašajo šopke rož, vence in ikebane ter se jih s tem spominjajo. Na ta dan po državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi za umrle. Dan mrtvih izkoristimo, da se spomnimo preminulih oseb ter jih z obiskom groba počastimo.
Prvi november, cerkveni praznik vseh svetih, je bil v obdobju Ljudske republike Slovenije (1948–1959) le dela prost dan, od 1959 pa državni (republiški) praznik spomina na mrtve.
Od leta 1991 po Zakonu o praznikih o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je ta praznik imenovan dan spomina na mrtve.
NOČ ČAROVNIC
Pri nas poleg starih avtohtonih praznikov praznujemo tudi kopico “uvoženih” praznikov, ki jih imajo radi predvsem otroci in potrošništvo. Sem sodita predvsem valentinovo in noč čarovnic.
Ker tudi v šoli otroci prav tako rišejo, lepijo in ustvarjajo buče, sledi ena od malo podrobnejših razlag o tem, kakšen praznik je noč čarovnic in od kod izvira.
2. b in njihove buče
V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. 1. november je pomenil konec letine in začetek ostre zime, s katero so povezovali bolezen in smrt. Verjeli so, da je na večer pred novim letom meja med njihovim svetom in onostranstvom najbolj šibka, zato so se duše umrlih lahko za eno noč vrnile na Zemljo.
Da bi se zaščitili pred duhovi, so pred hišami puščali vino in hrano v upanju, da duše ne bi vstopile v njihove domove. Ravno iz tega izvira današnja navada, da otroci v strašnih kostumih hodijo od vrat do vrat po sladkarije. Poleg tega so si tisti, ki so svoje domove na ta večer zapustili, nadeli strašne maske, da jih bitja iz onostranstva ne bi prepoznala in bi jih pustila pri miru. Prav zato se, čeprav danes tega večina ne ve, ljudje oblečejo v duhove, čarovnice in zombije.
Noč čarovnic (znana tudi po angleškem izrazu Halloween) je praznik, ki ga praznujejo predvsem v angleško govorečem svetu, npr. na Irskem, v Združenih državah Amerike, v Kanadi, Angliji, Avstraliji in na Novi Zelandiji – v noči z 31. oktobra na 1. november. V resnici predstavlja okrajšavo za »All Hallow’s Eve« oziroma »Hallow Eve« (večer vseh svetih oziroma večer pred vsemi svetimi). Nekako ustreza katoliškemu prazniku vseh svetih. V teh deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne kostume (po navadi čarovnice in pošasti) in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buč, v katere se potem vstavi sveča.
Paleto nenavadnih buč si lahko ogledate na tem posnetku.
Lahko pa na kratko obiščete čarovnico Wando.
Pa še pesem Marte Zore ČAROVNICA, ki smo jo lahko pred jesenskimi počitnicami poslušali na koncertu v šolski telovadnici.
