Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog … In smo šli na pravljični pohod skozi Kekčevo deželo, skozi katero nas je popeljala prijazna vodička Katarina. Prvo doživetje je bila že vožnja s posebnim Bedanc busom. Nestrpnost, navdušenje in strah pa so se stopnjevali, ko smo se iz gozdnega parkirišča mimo živalskih pasti bližali Bedančevi koči, v kateri je bila zaprta Mojca. Tisti najbolj korajžni so jo rešili. Na poti proti Brincljevi koči pa nas je opazil Bedanec, ki nas je precej prestrašil, a ker smo vedeli, da se boji sove, smo ga s skovikanjem hitro pregnali. Brincelj nas je po dvižnem mostu povabil v kočo, ven pa smo se zapeljali kar po toboganu. Ko smo nadaljevali pot, nam je nasproti prišel Kekec, ki nas je skozi skrivni rov odpeljal do svoje koče. Odpeljal nas je do Pehte, ki je prav prijazna gospa in ima v svoji koči veliko zdravilnih rož. Postregla nas je s kruhom korajže in čajem.
Tu se je naš pohod zaključil. Polni novih doživetij smo se z Bedanc busom vrnili do našega izhodišča.
