Nedelja, 2. 6. 2013

V letošnjem letu že 10. po vrsti – pohod po čebelarski poti namreč. V okviru projekta Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava smo turistični mladički v zimskih mesecih pripravili projektno nalogo z naslovom Polanska čebielca. Kakor Trnjulčica je s široko odprtimi očmi svetlobo ugledala malce kasneje – pozno spomladi, ko se je po poti iz Žabje vasi odpravila proti gozdovom Tavčarjevega Cvetja. Učenci izbirnega predmeta so pod mentorstvom učiteljic Ane in Mateje Tušek pripravili kratko uprizoritev Cvetja v jeseni, poleg katere so umestili tudi domačo ponudbo vasi Vinharje. S svojo spoščenostjo in predstavitvijo v domačem narečju so naravnost navdušili prisotne. Gospodarji in gospodinje so po končanem kulturnem delu postanka udeležence pohoda (neuradno naj bi jih bilo nekaj čez 90) pogostili z domačimi dobrotami.

Hvala Vinharci in Vinharke!

Pohodniki so se lahko okrepčali s »šabeso« ter zaseko na ajdovem kruhu, s flancati, potico, pečeno ajdovo kašo … in s številnimi ostalimi dobrotami. Na mizah so mesto našla tudi umetniška dela restavratorke Jerneje Kos, izdelki domače obrti posameznikov ter dokaz, da se je na turizmu delalo tudi v OŠ Poljane, turistični vodič po čebelarski poti, ki je nastal v času priprave naše naloge. Ta poleg opisa poti ter znanih Poljancev in Poljanke vsebuje tudi recepte zapisane v slovenščini, poljanščini in angleščini. Potovali smo namreč tudi z jezikom.

Ko so se pohodniki malce okrepčali, so se v družbi naših deklet in fantov lahko preizkusili v sekanju štruklja in ljudski igri »Koza klamf« (tudi »Koza ščije«). Postanek je trajal slabo uro in v udeležencih pustil prijeten in gostoljuben vtis.  Pohodniki so pot nadaljevali do Bačen proti cerkvi sv. Urbana nad Dobravo, po Dobravi mimo in  k številnim čebelnjakom nazaj proti izhodiščnemu mestu. Na poti so razrezali še medenjaka velikana, ki v premeru meri kar sto centimetrov, si ogledali nasad medovitih rastlin, čmrlnjak … ter se ob koncu poti v Srednji vasi pogostili s slastnim golažem. Po jedači in pijači je sledil seveda ples. Folklorna skupina s Sovodnja, TD Žirovski vrh in harmonikarji, ki so hkrati tudi čebelarji, so (poleg vremena) poskrbeli za čudovito vzdušje, ki je trajalo vse do ranega večera.

Veseli smo, da smo lahko bili del prijetne zgodbe, zato se na tem mestu zahvaljujemo ravnateljici Metki Debeljak ter predsedniku ČD Blegoš Štefanu Ingliču za vsestransko dobrovoljno podporo. Hvala.

 

(Skupno 35 obiskov, današnjih obiskov 1)