Na šolskem hodniku z učenci redno pripravljamo razstave v okviru pouka tehnike in tehnologije.
Razstava v tem mesecu prikazuje največji človeški tehnični podvig vseh časov. To je odprava človeka na Luno daljnega leta 1969. Od takrat je minilo že dobrega pol stoletja, vendar večjega tehničnega in tehnološkega dosežka po tem dogodku še ni bilo, pa čeprav se od takrat znanost in računalništvo nepredstavljivo razvijata.
Za ilustracijo: računalnik, ki je poganjal navigacijo odprave na Luno, je bil zmogljiv približno toliko, kot je danes žepni kalkulator, ki ima samo osnovne računske operacije. Kljub temu je bil zastavljeni cilj brezhibno dosežen.
Glavni razstavni objekt je ogromna raketa Saturn 5, ki s svojo močjo lahko premaga zemeljsko privlačnost in vesoljsko odpravo ponese na 400.000 kilometrov dolgo pot proti Luni.
V razstavni vitrini je prikazan scenarij, kakršen je bil na Luni v letih od 1969 do 1972, ko je človek osvajal Luno.
Izdelan je komandno servisni modul Apollo, ki ponese tri astronavte iz območja zemljine težnosti do Lunine orbite – nekaj kilometrov nad njeno površino.
Učenci so iz papirja izdelali model vesoljskega pajka, ki je omogočil pristanek dveh astronavtov iz Lunine orbite na Lunino površino in njegovo ponovno vrnitev v orbito, kjer se je spet spojil s komandno servisnim modulom Apollo.
Izdelano je tudi lunarno vozilo, ki je v naslednjih odpravah omogočilo prevoz dveh astronavtov po površini Lune v polmeru 90 kilometrov.
Prav tako sta izdelana dva astronavta, ki predstavljata Neila Armstronga in Buzza Aldrina – prva človeka na Luni. Skupaj je bilo do sedaj na Luni 12 ljudi.
V spodnjem delu vitrine so predstavljena še nekatera vesoljska plovila, ki so takrat omogočila vesoljske polete.
Na razstavnih panojih lahko vidimo sestavljanje oziroma montažo ogromne rakete Saturn 5, ki je v višino merila kar 111 metrov. Zanimiva je tudi slika izumitelja te rakete, Nemca Wernerja von Brauna, ki se je slikal ob motorjih prve stopnje rakete. Tu se vidijo orjaške razsežnosti te rakete.
Spomniti se moramo tudi francoskega pisatelja Julesa Verna, ki je v svoji znanstvenofantastični knjigi Potovanje na Luno že mnogo let prej napovedal in opisal ta dogodek.
Po ameriški osvojitvi Lune je zanimanje za tovrstna dejanja zelo upadlo tudi v drugih državah. Zato Luna od zadnjega pristanka leta 1972 do danes ostaja osamljena.
Kaj lahko pričakujemo na Luni v prihodnosti? Podobno kot sedaj na Antarktiki se bo tudi tam verjetno začela graditi znanstvenoraziskovalna postaja, ki bo oskrbovana z Zemlje.
