Slovenci smo posebni v tem, da je kulturni praznik pri nas tudi državni praznik in dela prost dan. Večina drugih držav in kultur ga bodisi ne praznuje bodisi ga obeležijo na drugačen način.
Predvsem lastnemu jeziku in kulturi se moramo zahvaliti, da smo skozi stoletja obstali kot narod. Slovencem se je zdelo to tako pomembno, da smo temu, na obletnico smrti našega velikega pesnika, posvetili državni praznik, kar je sicer v svetu izjemno redko.
8. februar – kulturni praznik ali Prešernov dan
V petek, 4. februarja, smo praznovali Prešernov dan. Obeležili smo ga po razrednih mehurčkih. Potem ko smo stoje spoštljivo poslušali državno himno, nas je nagovorila ga. ravnateljica s svojim razmišljanjem o tem, kaj je kultura. Voščila nam je lepo praznovanje, ki bo tokrat nekoliko daljše, saj imamo prosto tudi v ponedeljek pred praznikom.
Gospa ravnateljica je spomnila, da se naša šola ponaša z nazivom kulturna šola, kar učenci vedno znova dokazujejo z mnogimi dobrimi rezultati na natečajih in v projektih, s članki v časopisih in revijah in v letnem šolskem glasilu.
Posebej pa je poudarila tudi kulturni vsakdan naše šole:
»Z veseljem se sprehodim po naši šoli in si ogledujem dela poljanskih umetnikov in umetniških del vas – učencev.
Z veseljem na hodniku prisluhnem glasbenemu ustvarjanju, petju, ki se sliši iz učilnic. Navdušeno opazujem učence, kako zavzeto se pripravljajo na dramatizacije literarnih del, in od daleč opazujem skupine učencev, ki eden za drugim odhajate v knjižnico po knjige.
Pogled iz moje pisarne pogosto spremlja dogajanje pri postavitvah razstav vas – učencev.
Smo kulturni, ker se znamo obnašati in znamo pozdravljati, ker skrbimo, da umetnine ostajajo umetnine.
Naj tako ostane!«
Po nagovoru smo najprej razmišljali o tem, kaj je kultura, nato so učenci pokazali, da se znajo kulturno izražati tudi sami: brali so Prešernove in svoje pesmi, slovenske pravljice, igrali na inštrumente, uprizarjali igre in ustvarjali likovne izdelke. Sledil je del, ko smo poslušali uglasbene Prešernove pesmi in si ogledali risanko o Povodnem možu. Za konec smo ob kvizu preverjali, kako dobro poznamo našega največjega pesnika Franceta Prešerna.
Vsak oddelek je kulturo predstavil po svoje in če bo delček tega kulturnega duha, vzdušja in sporočila ostal v zavesti učenk in učencev, se nam za prihodnost slovenske kulture ni bati.
Irena Modrijan
******************************************************************
Nekaj otrok se je pogumno podalo po Prešernovih stopinjah in se preizkusilo v PESNJENJU.
Tu je ena izmed pesmic.
Naša šola
Šola ima dva gola.
Šola ima igrišče, kjer se ves čas nekaj išče.
Šola ima učitelje, a potrebuje še pokrovitelje.
Šola ima predmete in poučuje tudi kmete.
Šola je na daljavo, saj jo lahko zapišemo tudi z okrajšavo.
V šoli je 1+1 dva, medtem ko doma nihče računati ne zna.
V šoli je prijateljev dosti, saj nihče ne mara norosti.
Šola ima devet razredov.
Če bi v šoli vsi noreli, bi se nam cveki hitro prišteli.
V šoli je pet ocen, pa vseeno nimamo anten.
Šola ni kruta, ker tudi ni obuta.
Če se okno razbije, se ravnateljičina jeza razkrije.
Če učitelju težiš, po riti jo dobiš.
V šoli mi je padel lonec, zato mora biti te pesmi zdaj konec.
Bor Korče, 6. a
PEVSKI IN INŠTRUMENTALNI NASTOPI
LIKOVNO USTVARJANJE
