Kako bi se počutili, če bi naenkrat izvedeli, da boste zapustili dom, stare starše, sosede, prijatelje, sošolce? Da boste s starši odšli v deželo, kjer nikogar ne poznate, ne govorite njihovega jezika? Kakšni so tam ljudje, boste dobili prijatelje, vas bodo sprejeli? Bo tam kdaj vaš dom?
Malokrat razmišljamo o tem − ker nam ni treba. Maria in Domenik Kolgjeraj pa sta bila v tej vlogi. V Poljane sta s Kosova s starši prišla leta 2018. Maria je petošolka, Domenik obiskuje 8. razred.
Učenke Taro, Manco, Iris in Emo je zanimalo, kako sta se vživela v življenje pri nas, kako sta se vključila med sovrstnike, s čim sta se soočala v novem okolju, med novimi sošolci in kakšne ovire jima je predstavljala slovenščina. Pa tudi to, kako pomembno je bilo zanju, da sta imela koga, ki jima je pomagal. Nadja, Mariina sošolka, se je iz tega tudi sama marsikaj naučila.
Oglejte si intervju, ki ga je skupaj z učenci posnel in uredil učitelj Jure Kumer.
