O človekovih pravicah danes slišimo veliko. Mediji dnevno poročajo predvsem o kršitvah teh temeljnih pravic po vsem svetu. Prepričanost o večvrednosti določenih skupin ljudi, zaničevanje drugih, želja po bogastvu, oblasti in ozemlju vodijo v vojne, lakoto, preseljevanje, tudi v smrt. Vse to je grozljivo, a smo nekako »pomirjeni«, ker se to ne dogaja nam, ker smo prepričani, da se človekove pravice teptajo nekje daleč od nas, na drugem koncu sveta, na televiziji, spletu … Pa ni čisto tako.
Tudi sami smo verjetno kdaj priča nečloveškemu ravnanju do sočloveka. Kaj storimo? Se obrnemo proč? Opomnimo tistega, ki povzroča krivico? Ali pomagamo žrtvi? Mar nismo vsi ljudje in si vsi ne zaslužimo spoštovanja?
Težko se je vživeti v kožo drugega, ki trpi – pa naj bo to zato, ker je preprosto drugačen, ker ne deli enakih vrednot kot ostali, ker ni priljubljen, mogoče prihaja od drugod, je druge rase, vere …
Naše učenke in učenci razmišljajo o tem, ker se z njimi pogovarjamo tudi o človekovih pravicah in o tem, kako bi se počutili, če bi jim bile odvzete.
Prvošolci so po pogovoru o človekovih pravicah narisali risbice, ki prikazujejo tudi drugačne ljudi. Učenke in učenci 8. razreda so svoje misli o drugačnosti strnili v razmišljanja, devetošolci pa so na temo drugačnosti svoje misli ujeli v pesmi.
Oglejte si, kaj otroci sporočajo vrstnikom, odraslim, vsej družbi in vsem ljudem.
PESMI DEVETOŠOLCEV
ENAK, VENDAR DRUGAČEN
Po neskončni cesti fant gre sam,
vsi ga gledajo postrani,
mislijo, da je bolan,
a le koraki niso mu podani.
On si tega ne želi,
hoče, da bi ga sprejeli,
vendar tega ne dobi,
ker ljudje drugačnost so dojeli.
Kamor pride, je odrinjen,
to je že dojel,
vedno je v kot porinjen,
svet ga v zanko je ujel.
Želi si, da nekoč bo bolje,
da svet ne bo tako temačen,
da bodo razumeli njegovo vesolje,
ker je enak, vendar drugačen.
Hana Debeljak
|
MISLIŠ, DA SI BOLJŠI? Črno telo, izmučen obraz, V vojni si trpel, umrli so ti vsi, Izogibajo se te vsi, ker temen si. Kaj pa ti, ki bele polti si? Se zavedaš, da se lahko v trenutku vse spremeni, Dominik Pisk, Blaž Šubic in Timotej Kos
|
ZAKAJ RAVNO JAZ? Pretekli dogodki maličijo moj obraz, Postranski pogled, V sebi kričim, Notranjost se skriva, Zakaj ravno jaz sem ta, So drugi boljši kot jaz, Tadeja Kržišnik in Tadeja Omejc
|
MISLI OSMOŠOLCEV
Kaj je drugačnost?
Je to izključevanje drugih, ker so drugačni od tebe, se učijo druge stvari kot ti, imajo drugačno telo, lastnosti, so iz drugih krajev, imajo drugačno mnenje, s katerim se ne strinjaš, so mogoče glasnejši, so bolj tihi? Ne bodi nestrpen. Ne pravim, da ti morajo biti vsi ljudje všeč, in to je normalno, ampak ne kaži tega z glasnostjo, posmehovanjem, žalitvijo, izključevanjem, nestrpnostjo ali celo z nasiljem. Bodi pošten in daj vsakemu možnost spoznavati nove stvari. Tudi ti boš kaj novega spoznal in mogoče ti bo všeč. Tudi ti boš mogoče kdaj potreboval sočutje, strpnost in razumevanje.
Če se vsak vsaj malo potrudi, bo svet že malo lepši. In tega si vsi želimo.
Maja Šink
**********
Tudi v šoli je premalo strpnosti in preveč izključevanja. Če vidim, da nekoga izključujejo iz družbe, se mi skoraj vedno zasmili in rad bi mu pomagal. Včasih tudi mene malo zanese, vendar se hitro popravim. Starši so tisti, ki nas vzgajajo, da se lepo obnašamo in spoštujemo druge. Če že starši niso bili lepo vzgojeni v strpnosti in razumevanju, potem verjetno tudi otrok ne bo.
Zdaj, med korono, se celo odrasli prepirajo med seboj. To nam vzbuja skrbi, saj se iz tega lahko razvije še kaj hujšega.
Blaž Jurčič
**********
Če smo nestrpni in soljudi izključujemo, si možnosti, da bi jih spoznali, sploh ne ustvarimo. Navadno jih presojamo le po zunanjosti, načinu govora, barvi kože ali načinu oblačenja. Zelo hitro se zgodi, da jih uvrstimo v neko skupino in podležemo predsodkom.
Vsakega človeka moramo zares spoznati, tudi tistega, ki je drugačen od nas. Če nam kaj pri njem ni všeč, moramo vseeno biti previdni in pošteni – nikoli NE obsodimo vse skupnosti, rase, vere ali spolne usmerjenosti, ki ji pripada. Proti predsodkom lahko marsikaj naredimo kar sami, če nekoga, ki se niti malo ne ujema s pričakovanji večine, predstavimo svojim znancem in prijateljem in s tem razblinimo predsodke.
Mirjam Božnar
**********
Kako pa bi bilo, če bi vsi bili enaki? To bi bilo grozno za cel svet. Ne bi spoznavali ne novih ljudi ne novih stvari, ničesar ne bi izumili, ne bi bilo napredka, vsi bi enako mislili – to bi bilo grozno. Tudi nestrinjanje, prepiri in protesti so tu, ker smo si različni. Vse to počnemo, ker smo si različni. A pri vsem, kar počnemo in govorimo, moramo biti spoštljivi in upoštevati tudi mnenja in poglede drugih.
Da smo drugačni, to je res dobra stvar!
Nastja Tratnik
**********
Sodobne oblike diskriminacije lahko velikokrat vodijo v sovraštvo do drugih in drugačnih. Veliko ljudi strah spremeni v jezo, jezo v sovraštvo in temu ne sledi nič dobrega. Pri tem pomagajo tudi stereotipi o narodih, verah in prepričanjih določenih skupin ljudi.
Ne sodimo knjige po platnicah, odprimo jo in jo preberimo. V vsakem primeru bomo bogatejši.
Tara Kos
**********
Prav zaradi drugačnosti je vsak človek to, kar je. Različni smo si v vseh možnih stvareh, npr. po spolu, po rasi, barvi kože … Ne pa samo po tem, ampak tudi po našem pogledu na svet, naših občutkih, vrednotah in osebnosti.
V današnjem času se je zakoreninila ‘popolna podoba človeka’ – da moraš biti ‘lep’, suhe postave, svetle polti, všeč ti mora biti nasprotni spol … Mnogi, ki tej ideji ne ustrezajo, so odrinjeni, lahko so izpostavljeni psihičnemu in celo fizičnemu nasilju. Zaradi epidemije koronavirusa pa je nestrpnosti še več, saj se ljudje ločujejo Ncelo a cepljene in necepljene. Žalostno je, da vedno prihaja do novih in novih delitev med nami.
Drug drugega bi morali spoštovati ne glede na razlike. Vsi smo ljudje.
Dovolj je bilo nestrpnosti, ker je drugačnost normalna in drugačnost naredi človeka!
Zoja Klemenčič
