V okviru izbirnega predmeta gledališki klub spoznavamo gledališko umetnost. Ker jo na žalost letos ne moremo odkrivati v živo in si ogledati gledališke predstave, je gledališče prišlo k nam.
Povezali smo se z dramskim igralcem, režiserjem in dramaturgom Benjaminom Zajcem iz Lutkovnega gledališča Ljubljana. Na srečanje smo se dobro pripravili. Napisali smo veliko vprašanj, na katera je naš gost z veseljem odgovoril. Predstavil nam je celoten proces nastajanja lutkovne predstave in povedal veliko zanimivosti. Nekaj jih delimo z vami.
- Igralci imajo vedno tremo, tudi tisti, ki nastopajo že zelo dolgo.
- Med predstavo se včasih tudi zmotijo, pozabijo besedilo. Pri tem jim lahko pomagajo soigralci, saj šepetalcev v Lutkovnem gledališču nimajo.
- Pred predstavo vedno preverijo, če se z vseh sedežev v dvorani dobro vidi na oder z lutkami. Če se s katerih sedežev lutk ne vidi, tudi kart za tista mesta ne prodajajo.
- Občinstvo je prijazno, še posebej otroci, ker so najbolj iskreni.
- Za spomin hrani leseno glavo lutke z ene izmed predstav.
- Lutke se včasih med predstavo polomijo, strgajo. Takrat predstavo prekinejo in poskušajo lutke popraviti. Na odru imajo vedno tudi lepilni trak za hitra popravila.
- Običajno izvedejo od 100 do 150 ponovitev.
- Enkrat se mu je zgodilo, da je prišel v službo in se pripravil na napačno predstavo.
- S soigralci so prijatelji, vendar včasih pride tudi do prepirov in nesoglasij.
- Najbolj znane predstave, ki so doživele veliko ponovitev, so: Žogica Marogica, Zvezdica Zaspanka, Kdo je napravil Vidku srajčico, Mojca Pokrajculja in Sapramiška, ki se je po številu ponovitev uvrstila celo v Guinnessovo knjigo rekordov.
Stavba Lutkovnega gledališča Ljubljana
Kdo je napravil Vidku srajčico Sapramiška
* Vir fotografij: spletna stran Lutkovnega gledališča Ljubljana
(Skupno 123 obiskov, današnjih obiskov 1)
