Ta veseli dan kulture – gledališče in ustvarjanje

Datuma za kulturni dan nismo izbrali naključno – Slovenci namreč ta dan praznujemo Ta veseli dan kulture –praznik, ki ga obeležujemo vsako leto 3. decembra, na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Prvič je bil dan obeležen leta 2000 na pobudo Ministrstva za kulturo ob dvestoletnici pesnikovega rojstva. Kasneje je prišlo v navado, da na ta dan kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja vrata obiskovalcem.
Ime Ta veseli dan kulture je izpeljano iz dela naslova priljubljene Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

Kulturne ustanove v teh časih žal ne moremo obiskati, smo pa gledališče pripeljali v domove naših otrok. Ogledali so si štiri odrska dela – učenci 6. razreda predstavo Kresniček, sedmošolci predstavo Kit na plaži, osmošolci Visoško kroniko in učenci 9. razreda Vihar v glavi.

****************************************

Tudi tokrat so šolske novinarke učenke in učence spraševale o njihovih vtisih po kulturnem dnevu. Preberite, kaj so izvedele

Lara je za mnenje o tokratnem kulturnem dnevu prosila Emo iz 6. razreda.
Ema mi je povedala, da je bila dobro seznanjena s tem, da se je 3. decembra rodil znani slovenski glasbenik France Prešeren. Povedala mi je, da se 3. december imenuje Matiček se ženi ali ta veseli dan. V njenem razredu so izdelovali kresničke in njej se je to zdelo zelo zabavno. Najtežje pa se ji je pri tem zdelo, da so morali napisati navodila za delo. Rekla pa mi je tudi, da bi ta dan lahko še kdaj ponovila, saj se ji je zdelo res zabavno izdelovati kresničke in zdaj ve tudi malo več o Francetu Prešernu. Kulturni dan je spremljala sama. Največ je razmišljala o Kresničkovi zgodbi, ker je takoj, ko je izgubil lučko, veljal za manj vrednega. Emo še vedno zelo zanima, zakaj.

Špela je govorila z Manco iz 7. razreda.
Manca je povedala, da ve, zakaj smo imeli kulturni dan prav 3. decembra. Vedela je, da je to dan rojstva Franceta Prešerna. Njihov kulturni dan je potekal tako, da so najprej pogledali film Kit na plaži, nato pa so morali napisati, kakšno je sporočilo zgodbe. Morali so iti tudi ven in slikati drevo, ki je drugačno od drugih. Manca je povedala, da se ji je kulturni dan zdel dober, saj se ji je zdelo dobro, da nam povejo, da drugačni ljudje niso slabi in da se jih ne smemo sramovati. Nič se ji ni zdelo težko, saj so jo že prej učili, naj sprejemamo drugačnost, zato ne razmišlja drugače in se ni naučila veliko novega.

Loti je spraševala Lučko iz 8. razreda.
Prijateljica Lučka mi je povedala, da je kulturni dan prav 3. decembra potekal zato, ker se je na ta dan pred 220 leti rodil France Prešeren, ki je eden izmed najpomembnejših slovenskih pesnikov. Ve tudi, da ta dan imenujemo Ta veseli dan kulture. Ogledala si je predstavo z naslovom Visoška kronika, ki je v poljanskem narečju. Nato je naredila gledališki list in obnovo knjige, ki si jo je izbrala. Všeč ji je bilo, da je lahko naredila gledališki list za knjigo po svoji lastni izbiri. Povedala pa je tudi, da bi tak kulturni dan ponovila še kdaj, ker ji je bil všeč malo bolj ‘drugačen pouk’. Celotno predstavo si je ogledala sama in ji je bila všeč, ker so govorili v poljanskem narečju. Dodala je še, da zdaj drugače gleda na slovenski jezik oz. poljansko narečje, ker misli, da je ohranjanje narečij del ohranjanja kulture.

Juliji je svoje mnenje povedal Ožbej iz 9. razreda.
Ožbej ve, da je bil kulturni dan 3. decembra, ker se je na ta dan leta 1800 rodil naš največji pesnik France Prešeren, imenujemo pa ga Dan kulture. Film Vihar v glavi mu je bil všeč, nato pa je moral še nekaj narisati. Všeč mu je bilo, ko je risal. Nič se mu ni zdelo težko, rad bi ponovil tak kulturni dan, ker mu ne bi bilo treba delati za šolo. Poleg njega je kulturni dan spremljala še njegova sestra Ivana in tudi njej je bil kulturni dan všeč. Dobil je tudi boljšo predstavo o razliki med najstniki in odraslimi.

****************************************

Najprej je bila torej za vse na vrsti gledališka predstava, potem pa so se v zvezi z vsebino predstave lotili ustvarjanja izdelkov in drugih nalog.

6. razred: KRESNIČEK v izvedbi učenk in učencev OŠ Nazarje

Navodila za izdelavo in ustvarjanje Kresnička

[Prikaži kot diaprojekcijo]

****************************************

7. razred: KIT NA PLAŽI v izvedbi dijakov in dijakinj Škofijske klasične gimnazije

Zapis po ogledu predstave

Predstava je bila zanimiva in dobro zaigrana. Zanimivo, kako je Nika hotela dobiti prijatelje. Po filmu sva se z mami pogovarjala in sva ugotovila, da se ljudje izogibamo teh posameznikov in se jih hočemo znebiti. Mislim, da je nauk te predstave to, da ljudi sprejemamo, takšne kot so. Tudi tiste z Downovim sindromom, saj so na svoj način ravno toliko pomembni kot ostali.
Amadej

Zapomnila sem si, da se ljudem, ki so drugačni od drugih, ne smemo posmehovati. Zapomnila sem si tudi, da se drugačnih ljudi ni treba sramovati in se jih izogibati. Drugačne ljudi moramo sprejemati tako kot vse druge. Zapomnila pa sem si tudi, da če se nihče noče pogovarjati s tabo zato, ker nima časa, moramo imeti malo potrpljenja in ne takoj misliti, da nas ne marajo. Ne smemo ravnati tako, kot je Barbka in narediti kaj prehudega in škodovati samim sebi.
Zoja

Najbolj sem si zapomnila, ko je Nika hotela pobegniti in je Igor hotel iti z njo. Sporočilo predstave je, da tudi če so ljudje drugačni po videzu ali po obnašanju, se jih ne smemo sramovati ali jih zapostavljati. Tudi oni so ljudje, čeprav so drugačni. Vseeno so prijazni in zabavni. Sprejemati moramo drugačnost.
Manca

Predstava mi je bila všeč, ker se je srečno končala. Ni bilo prav, kako je ravnala Nika, vendar je na koncu spoznala, da ima svojega brata Igorja zelo rada. Tudi do sošolke Barbke bi lahko imela več posluha. Sporočilo predstave je bilo, da smo vsi drugačni. Ampak vsak si želi biti slišan in viden. In prav je, da smo vsi pozorni, če je med nami kakšna oseba, ki bi potrebovala našo pozornost.
Benjamin

Sporočilo predstave je, da smo si vsi različni. Nekateri so temnopolti, nekateri belopolti, vseeno pa če si drugačen, nisi čuden, ampak si tak kot si. Velikokrat se zgodi, da se začnejo zbadanja npr. ti si piflar,debel … in veliko se jih zato tudi odloči hujšati in celo narediti samomor. In vse to samo zaradi človeka, ki ga zbada, zato moramo ceniti sebe.
Nina

[Prikaži kot diaprojekcijo]

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Drevo, drugačno od drugih

Poiskal sem zelo staro drevo v Srednji vasi pri nekdanji gostilni Anžonovc. Gospod, ki je lastnik te lipe me je videl, da se fotografiramo pri njegovi lipi in me vprašal zakaj. Potem pa mi je povedal, da je lipa že zelo stara, da točne letnice ne ve, ima pa razglednico iz leta 1929, kjer se vidi, da je že kar precej velika. Povedal mi je, da se spomni, da je bilo pri njej postavljeno napajališče za konje, okoli te lipe pa je bil tudi vsakoletni sejem.
Matevž

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Drevo ki, sem ga izbral, kljub temu da je suho, v sebi nosi veliko življenja. Pred veliko leti so pri tleh odrezali debelo vejo in čez čas se je tam naredilo veliko duplo, v katerem so mravlje zgradile mravljišče. Vsak teden na to hruško prileti detelj in pod lubjem išče žuželke, s katerimi se prehranjuje. Na drevo smo namestili tudi dve ptičji valilnici.
Amadej