Na naši šoli so v okviru tedna otroka učenci višjih razredov že tretje leto hodili prebirat zgodbice otrokom v vrtcu in učencem prvega triletja.

 

Za učence je bila to nova preizkušnja bralnih spretnosti in  nastopanja pred zelo zahtevno publiko – otroki. Na to preizkušnjo so je podalo 28 učencev 6., 7., 8. in 9. razreda, od tega kar polovica fantov. Tudi tokrat nam je pri izbiri knjig, ki smo jih letos poiskali na temo Radosti in tegobe odraščanja, pomagala naša knjižničarka Majda.  Radovedne oči in nasmejani obrazi otrok so za učence, ki berejo,  polne potrditve, da zmorejo in da so odlično opravili svoje delo. Da pa to resnično drži, smo letošnje leto v naš projekt vključili tudi slepo deklico, ki je skupaj s sošolko predstavila zgodbo, zapisano v vidni in brajevi pisavi.

 

Taka srečanja  so tako za starejše učence bralce kot za učence 1. triletja  ter otroke v vrtcu zanimiva, čarobna in vedno nekaj posebnega. Vsakič se spletejo nove vezi in obljube, da drugo leto spet pridemo.

 

Barbara Tavčar

 

 

Valerija in Meta sta bili odlični in ob njuni zgodbi smo spoznavali svoje strahove – ampak ZMAJEV ni nič strah!!!  (o čemer ti bosta lahko kaj več povedali tudi sami). Všeč mi je bilo, da sta se ob mojih spodbudah po opisovanju svojih strahov, odprli in nam posredovali, česa sta si oni dve bali, ko sta bili mlajši. Tako sva se tudi z Damjano lažje poistovetili s svojimi strahovi: pred višino in pred pajki.

 

Iz najine “perspektive” je bilo zelo prijetno, sproščeno in vsi smo se imeli lepo!

 

Pa še kdaj,

 

Alenka in ZMAJI

 

 

 

 

 

 

(Skupno 20 obiskov, današnjih obiskov 1)