S kulturnimi in naravoslovnimi dnevi učenci naše šole začnejo že v septembru v upanju, da jim bo vreme še naklonjeno. Letos sicer dežju niso ušli vsi, je bilo pa vseeno lepo.

Učenke in učenci od 6. do 9. razreda so se v četrtek, 27. septembra, podali v različne konce Slovenije: šesti razred na Dolenjsko, sedmi na Primorsko, osmi na Štajersko in deveti na severno Primorsko oz. Goriško.

 

Šestošolci so krenili na Dolenjsko. Na Muljavi so lahko videli hišo, v kateri se je rodil Josip Jurčič, in kočo, v kateri je prebival Krjavelj. Ogledali so si tudi zanimiv filmček in čebelji panj.  Sledilo je spoznavanje gradu Žužemberk in kmalu zatem kosilo. Svoje popotovanje so zaključili  v Novem mestu z ogledom muzeja in lepega mesta ob Krki.

 

Na ekskurziji mi je bilo najbolj všeč, ko smo bili v ječi temnici v kleti grajskega stolpa 

in v restavraciji, kjer smo imeli kosilo. 

Jerca Stanonik, 6. b

 

 

Sedmošolci se slabemu poljanskemu vremenu se niso pustili motiti, saj so predvidevali, da jih bo na Primorskem čakalo sonce. Najprej so se ustavili v Kobilarni Lipica. Opazovali so, kako se konje pelje na pašo in lahko so jih tudi pobožali. Videli so stare in nove kočije, pa tudi staro kobilarno. Pot jih je potem vodila proti Piranu. Tam jih je vabil Pomorski muzej, kjer so se seznanili z zgodovino Pirana, si ogledali najdbe in modele starih ladji. Po dveurnem ogledu so si privoščili pošteno kosilo. Čakal jih je samo še sprehod po Piranu z vodičem, ki jih je popeljal do znamenitosti in zanimivosti. Seveda pa je bilo najbolj zanimivo, ko so lahko še sami malo stekli po Piranu in si kupili kakšen spominček.

 

 

Osmošolci so spoznavali Štajersko. Rimska nekropola v Šempetru jih je popeljala v antične čase, v jami Pekel so se spustili v podzemlje in okušali čas vitezov na Ptujskem gradu.

 

Najbolj všeč sta mi bila muzej in jama Pekel.

Katja Stanonik, 8. b 


 

 

Devetošolci so krenili proti zahodu. Najprej so se v Idriji podali 100 metrov globoko v Antonijev rov, kjer so spoznavali, kako so idrijski rudarji pridobivali živo srebro. Nedaleč stran so si kasneje ogledali tudi Kamšt – največje vodno kolo v Evropi, ki sicer ne obratuje več, a so ga vseeno lahko malo pognali. Po kosilu v Zatolminu so se odpeljali v Kobarid, natančneje v Muzej 1. svetovne vojne, kjer so vsaj malo začutili grozote, ki jih povzroča vojna. Tudi zadnja postaja, bolnica Franja pri Cerknem, jim je približala nepredstavljivo junaštvo ljudi v težkih časih.

no images were found

 

(Skupno 27 obiskov, današnjih obiskov 1)