Svetovnega dneva poezije 21. 3. smo se spomnili tudi letos – tokrat na daljavo.

 

 

 

 

POLETNA DOMIŠLJIJA

Včasih, ko v domišljiji poletim,
se mi vse zdi kakor sanje,
ko od mnogo želja drhtim,
in kar vstopil bi vanje.

Potem pa zaslišim pesem poletja
in se mi iz prsi izvije krik,
doživim posebno obliko petja,
ki deluje kakor dotik.

Tjaša Jančič, 6. a

 

SANJE, VELIKE KOT VESOLJE

Čez en mesec na Luno poletim,
takrat uresničile se mi bodo sanje.
Zaradi teh sanj tako drhtim,
vendar zares verjamem vanje.

V vesolju dolga so potja,
tam sliši se le rakete krik.
Lahko domišljamo si le zvezd petja,
o, poglej do Lune me loči le še en sam dotik!

Zoja Klemenčič, 6. b

 

ČUDNE SANJE

Ko spim, poletim,
in želim si v sanje.
Zaradi njih kar drhtim,
zato rada grem vanje.

Sredi nočnega poletja
iz sanj zbudi me nekakšen krik.
Pomiri me pesem ptičjega petja
in mamin dotik.

Nastja Tratnik, 6. b

 

SANJSKA DEŽELA

 Jaz med sanjskimi dnevi kar poletim,
razmišljam v sanjah
in zraven drhtim,
vanje zaupam, saj vem, da si jih želim.

Sonce v poletju se zbudi
in točno krik sonca me zbudi.
V pomladi pa petje ptic zveni
pa se dotaknem ptice, ki leti.

Eva Stržinar, 6. b

 

PTICE IN OTROCI

Ko sem ptica, poletim
in letim v sanje.
V sanjah drhtim
in zasanjam se vanje.

Prihaja čas poletja,
slišim otroški krik
in ptičja petja,
ko začutim mamin dotik.

Anja Peternel, 6. a

 

VČASIH SI ŽELIM

Včasih si želim, da poletim
in želje me popeljejo v sanje.
Zbudim se in ves drhtim,
ampak  takoj spet želim iti nazaj vanje.

Sem v času poletja,
ko kar naenkrat slišim krik –
mogoče so to prisluhi petja,
nato začutim močan dotik.

Aljaž Košir, 6. b

 

(S)POMLADNE DVOVRSTNIČNICE

Pomladni čas prišel je k nam,
želimo si, naj ne uhaja drugam.

Svetloba zlata nas obliva,
pomladni prš nov cvet zaliva.

Vse mehko je naokrog,
vsak skakljal bi bosonog.

V gozdu nekaj se nežno svetlika,
oči odpira čarobna praprotova mladika.

Povsod se vonja cvetni duh,
lahko pobožam zajčji puh.

Diši, diši, molči, molči,
iskri, iskri, hiti, hiti.

Pomlad, naj se ti ne mudi,
ostani z nami še teh nekaj dni.

Tinkara Tušek, 8. b

 

 

 

 

 

 

 

 

(S)POMLADNE DVOVRSTNIČNICE

Pomladni čas prišel je k nam,
želimo si, naj ne uhaja drugam.

Svetloba zlata nas obliva,
pomladni prš nov cvet zaliva.

Vse mehko je naokrog,
vsak skakljal bi bosonog.

V gozdu nekaj se nežno svetlika,
oči odpira čarobna praprotova mladika.

Povsod se vonja cvetni duh,
lahko pobožam zajčji puh.

Diši, diši, molči, molči,
iskri, iskri, hiti, hiti.

Pomlad, naj se ti ne mudi,
ostani z nami še teh nekaj dni.

Tinkara Tušek, 8. b

 

(Skupno 32 obiskov, današnjih obiskov 1)