Devet učenk devetega razreda Osnovne šole Poljane se je zbralo v sredo, 17. junija pred šolo, kjer smo se pogovorili še o zadnjih malenkostih. Učenke so se zaradi boljše skupinske dinamike razdelile v dve skupini. Na pot sta krenili neodvisno s pol urnim zamikom. Na Gorenjih Brdih, po dobri uri hoje, smo se prvič srečali in na znani poti učenke niso imele večjih težav z orientacijo. Sonce je pokukalo izza oblakov in na odprtem terenu že močno ogrelo dekleta, ki so s seboj nosila opremo za preživetje dveh dni. Oblačila, hrana in oprema za bivakiranje so dodobra napolnile nahrbtnike. Učenke so pot veselo nadaljevale na Malenski vrh in Goro, kjer je pohod popestril dež. Razen mokrih poti in pelerin so uspešno nadaljevale pot. Sledil je malo manj poznan del poti do senožeti pod Koprivnikom, kjer je prvič odpovedala navigacija in podaljšala čas hoje za dobro uro. Prijetno utrujene so dovolj zgodaj prispele na jaso, da so lahko še pri dnevni svetlobi v miru postavile tabor in zakurile taborniški ogenj. Svetloba ni žarela dolgo, saj je bilo premalo prostovoljk, ki bi stražile ogenj tudi čez noč. S kitaro in kartami so si dekleta lepo popestrila večer, nato pa zaspala ob zvoku gozda. Poklical jih je tudi jelen, kar pa ni preveč zmotilo nočnega počitka. Zjutraj so se nekatere bolj, nekatere manj naspane prebudile v lepo sončno jutro, pospravile tabor in se odpravile proti Blegošu, kjer so raziskovale bunkerje za namen odprave. Z vrha je pot do konca vodila pretežno navzdol, zato je bilo do cilja nekoliko lažje. Skupno so učenke v dveh dneh prehodile 24 km in kar nekaj višinskih metrov, in to z vso opremo na hrbtu!
Prvi vtisi so bili različni, predvsem pa je izstopalo olajšanje, ko nahrbtnikov ni bilo več potrebno nadeti nazaj na hrbet.
V galeriji si lahko ogledate nekaj utrinkov …
Uroš Čadež
