V petek so v Šubičevi hiši odprli razstavo likovnih in literarnih del natečaja »100 LET VISOŠKE KRONIKE – VEST NA PREIZKUŠNJI«.

Nagrado za likovno delo so prejele:

  • Lucija Gantar, Sara Oblak, Ema Krek na razredni stopnji in
  • Tjaša Jančič, Lejla Vita Rihtaršič, Nastja Dolenc na predmetni stopnji.

Za literarno delo pa so prejele nagrado učenke Suzana Debeljak, Ana Kos in Lara Možina ter Lara Oblak, Anja Luznar in Ana Marolt.

Vsem nagrajenkam čestitamo!

 

 

LIKOVNI NATEČAJ

 

Ema Krek, 5. b: Krutost ječe

 

Lejla Vita Rihtaršič, 8. a: Mračnost krivde

 

Nastja Dolenc, 9. b: Polikarpova čustva

***********************************************************************

LITERARNI NATEČAJ

Suzana, Ana in Lara

 

Visoški Polikarp Kalan
je bil od hudiča poslan.
Bitke krvave je zmagoval,
potem še prijatelja kruto zaklal.
Ukraden denar mu ležal je na duši,
lastna ga vest postopoma ruši.
Na kupljenem dvorcu Visoko živi,
al’ sreče, radosti za njega tam ni.
Nakar se pojavi skrivnostna gospa,
obupana, strta, polna solza.
”Preklet naj bo tisti, ki ubil je moža,
življenje kratko mu bo polno pekla.”
Globoko so segle mu njene besede,
od spoznanja lahko se samo še sesede.
Čeprav v njem bije kamnito srce,
se vendar odloči popravit gorje.
”Izidor, sin moj, poslušaj me zdaj,
po Agato pojdi, pripelji jo v raj.”
Ko Agata pride, se vse uredi,
življenje obeta le srečne jim dni.
Marks Wulffing, nadlega, jo sili na ples,
ker Agata noče, popade ga bes.
Vztraja, sitnari, se ne ohladi,
klofuto mu Agata brž prisoli.
”Ne bo ženska, Agata, me zavrnila,
bridko ji bo žal, da se ni pokorila.”
In kaj mu velela je duša kosmata:
”Ne ženska, čarovnica, to je Agata!”
V Loki jo blati, grdo govori,
da jaha prašiče, da tekla je kri!
V bran se postavi ji Margareta,
ko pravi, da Marks je navadna kleveta.
Sodnik je odločil: ”Preveri naj se,
če pride iz vode, svobodno naj gre.”
Valovi deroči ji jemljejo moč,
že Jurij pogumno hiti na pomoč.
Nedolžnost se njena je s tem dokazala,
vesela je Jurijeva žena postala.
Polikarpov greh vse v srcu teži,
smrt jih ujame prerane njih dni.
Čeprav Visoko v soncu žari,
prekletstvo vztraja in vse pomori.

 

                            Lara Možina, Suzana Debeljak, Ana Kos (vse 9. a razred)       

 

*****************************

 

Okruten, zloben ter brez srca
besede so prave za Polikarpa.
Rad bi se spremeníl,
življenje boljše zagotovíl,
znebil se slabe vesti,
ki že leta ga lovi.

Sprva je mislil,
da spomin lahko živi
skrit v kotičku srca,
najgloblje zakopanega.
Nihče nikoli ga ne bo odkril,
le z njim vedno ostal bo živ.

Njegova jeza privrela je na dan,
spomin še vedno ostal je zakopan.
Krivde, da umor je zagrešil,
se očitno nikoli ne bo znebil.

Nočne more ga preganjajo,
zadnje ure oznanjajo.
Polikarp izbuljil je oči,
pokesal se,
potem ga smrt dohiti.

Prekletstvo na Visokem je ostalo,
Polikarpa pokopalo.
Dvorec Izidor je dobil,
Agato za gospodinjo zaposlil.

Počasi umirali so vsi,
ki s Polikarpom v sorodu so bili.
»Pridem pote,« jim glas govori,
eden za drugim so odšli.

 Ana Marolt, 9. a, Lara Oblak, 9. b, Anja Luznar, 9. b

 

(Skupno 203 obiskov, današnjih obiskov 1)