Na hladno sobotno jutro smo se z mladimi planinci iz Javorij in Poljan odpravili na Lubnik. S hojo smo pričeli na Selškem, natančneje s Sv. Tomaža. Pod nogami je prijetno škripalo in zagazili smo v nekaj centimetrov novozapadlega snega. Nasmeh na obrazih je povedal vse. Končno je prišla zima v vsej svoji lepoti, saj nas je nekaj metrov više pozdravilo še sonce.

Med pohodom smo se nekajkrat ustavili in otroci so se okrepčali s toplim čajem, ki so jim ga pripravili domači. Na grebenu nad Breznico se nam je odprl čudovit razgled na Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, za nami pa se je raztezalo Škofjeloško in Polhograjsko hribovje.

Nadaljevali smo po markirani poti in občudovali naravo, saj je sonce, ki se je skrivalo za vejami, osvetlilo čudovit gozd, obdan z ivjem. Koča na Lubniku je bila obsijana s soncem in temperature na vrhu so bile prijetnejše. Kljub temu smo se odpravili v kočo in zasedli prijeten kotiček ob kaminu. Okrepčali smo se z zasluženo malico, sladokusci pa so si privoščili še kak “štrudelj” ali “flancat”.

Sestopili smo na stezo, ki vodi čez greben, vendar smo zavili na lažjo pot, ki vodi na Gabrovo, od tam pa na Kobilo, kjer nas že čakal prevoz. Nasmejani in prijetno utrujeni smo se vrnili v Poljane.

Katja Zorko

 

(Skupno 79 obiskov, današnjih obiskov 1)