Konec preteklega tedna so se v Poljanah in Gorenji vasi začele prireditve ob 160-letnici rojstva dr. Ivana Tavčarja. Seveda smo to okroglo obletnico obeležili tudi v naši šoli.
BRALNI MARATON V OŠ GORENJA VAS
Za začetek so se v petek, 11. novembra 2011, učiteljica Nežka Gabrovec in učenke Meta Gantar, Marija Možina in Ema Berčič udeležile bralnega maratona v OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Bilo je veliko branja in malo spanja.
Ko smo v petek prišli v šolo v Gorenji vasi, so nas najprej lepo sprejeli in nas pozdravili. Nato smo si uredili spalnice in se zbrali v knjižnici, kjer smo imeli štiri branja po 40 minut. Vmes smo imeli 15-minutne odmore za malico, počitek, druženje … V prvem branju smo prebirali odlomek iz Tavčarjevega dela V Zali, v drugem branju smo govorili o knjigi Grajski pisar, v tretjem o Cvetju v jeseni in v zadnjem branju o zbirki Med gorami. Med branjem sta nam učiteljica Jana in njen mož Marko zaigrala odlomek iz Cvetja v jeseni, ob katerem smo se tudi nasmejali. Z branjem smo končali okoli enih ponoči. Imeli smo še malo zabave in nato smo se odpravili spat. Zjutraj smo pospravili spalnice ter zaključili druženje s Tavčarjevimi zgodbami. Knjižničarka nas je še pozdravila in odšli smo domov.
Na tem maratonu mi je bilo zelo všeč. Bilo je spročšeno in zanimivo, ni nam bilo dolgčas in zabavali smo se. Spoznali smo navedena Tavčarjeva dela, ki ji prej nismo tako dobro poznali.
Marija Možina, 9. b
ANKETA
Ivana Tavčarja smo se najprej spomnili že pred jesenskimi počitnicami, saj so učenke šolskega novinarstva skupaj z učiteljico sestavile obsežno anketo, ki so jo natisnile v 120 izvodih, in jih med počitnicami razdelile svojim sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, starim nad 15 let. Z anketo so učenke želele ugotoviti, v kolikšni meri Poljanci poznajo svojega slavnega rojaka, pa tudi, če o njem vedo še kaj drugega, kar mogoče ni splošno znano.
Od 120 razdeljenih je bilo vrnjenih 82 anket.
Na vprašanja so odgovarjali prebivalci Poljan in širše okolice. Po podrobni analizi odgovorov na posamezna anketna vprašanja na tem mestu lahko podamo le nekaj zelo splošnih ugotovitev, ki jih lahko preberete v posebnem prispevku.
BRALNE MINUTE Z IVANOM TAVČARJEM
V ponedeljek, 14. novembra, smo v razredih drugega in tretjega triletja centralne šole v Poljanah in podružnične šole v Javorjah začeli s »Tavčarjevimi bralnimi minutami«. Učiteljice slovenščine so za branje izbrale Tavčarjevo pripoved Holekova Nežika iz zbirke Med gorami. Začetek druge šolske ure je bil vsak dan namenjen branju te zgodbe, ki so jo učencem po delih prebirali učitelji. V petek so učenci napisali nekaj svojih vtisov o celotedenskem branju, razmišljali so o usodi Holekove Nežike, o življenju v Tavčarjevih časih …
Učenci 1. triletja pa so se prav tako na obeh šolah v minutah, namenjenih Ivanu Tavčarju, pogovarjali o pisatelju in o njegovem otroštvu v Poljanah, narisali so njegov portret ter si ogledali odlomek iz filma Cvetje v jeseni, našteli njegova najpomembnejša dela, naredili miselni vzorec o Ivanu Tavčarju, se spomnili na dvorec Visoko … Učenci so vse spremljali z zanimanjem, nekateri pa o Tavčarju že kar nekaj vedo.
Nekaj vtisov učencev po prebrani zgodbi Holekova Nežika
- Zanimiva so bila stara imena in priimki.
- Pripovedovalec zgodbe je prijazen, rad pomaga, govori v narečju.
- Predstavljam si, da so bili ljudje oblečeni v temne barve, ker so bili žalostni časi.
- Zgodba mi je bila kar všeč, čeprav vsega nisem razumela. Je pa zanimiva, ker je iz naših krajev in v njej srečamo kakšen znan priimek.
- Vsako poglavje je bilo zanimivo in zgodbo bi še kdaj prebral.
- Branje mi je bilo zelo všeč; še bolje bi bilo, če bi brali vsak teden. Zgodba je bila resnična, življenjska, malo žalostna, a se je srečno končala. Veliko je bilo različnih občutkov: žalost, veselje, obup, ljubezen, osuplost …
- Zdelo se mi je zanimivo, ker so nam brali učitelji.
- Zgodba mi je bila zelo všeč, ker je bila življenjska. Govorila je o ljubezni, ki je premagala veliko težav. Lepa Nežika in gosposki Erazem sta se na koncu poročila. In Erazem je Nežiko naučil vseh gosposkih stvari.
- Zgodba govori tudi o tem, da so včasih živeli bolj povezano, saj so bili skupaj ves dan.
- Zgodba mi ni bila všeč zaradi samomora. Nekako čudno se mi je zdelo, ker je imela Nežika najprej rada gospoda Erazma, potem ne, potem sta se pa poročila. Všeč mi je bilo, da nam je vsak dan bral drug učitelj.
- Nežika bi morala ostati na vasi.
- Na koncu zgodbe sem bila malo razočarana, ker je Nežika postala gosposka, Holekovo kmetijo pa so prodali.
- Nežika me je razočarala, ker je pustila hišo in šla z Erazmom v dolino, čeprav jo je enkrat pustil na cedilu.
- Zgodba je bila dolgočasna.
- Všeč mi je bil srečen konec, saj sem pričakovala, da se bo slabo končalo.
- Zgodba ima dober začetek, žalostno sredino in srečen konec. Ne razumem pa, zakaj se je ubil Gabrčev Tone.
- Zgodba je zanimiva, a pripovedovalec staromodno razmišlja. Nežika je sledila srcu.
- Na začetku nisem najbolje razumel, potem pa mi je bilo vse bolj všeč. Nežika je sledila svojemu srcu in šla v mesto.
RAZSTAVA V ŠOLSKI AVLI
Naša knjižničarka, Majda Bernik, je ob pomoči učiteljice likovne vzgoje Migaele Žakelj – Ogrin v šolski avli postavila razstavo o Ivanu Tavčarju pod naslovom Ivan Tavčar – kot ga poznamo mi. Ogledate si lahko njegove knjige in knjige o pisatelju, priložnostno poštno znamko, objave v časopisih, fotografije, portrete, rezultate ankete, didaktično igro Visoška kronika, prispevke in risbe naših učencev ter še kaj.
