Učenke izbirnega predmeta šolsko novinarstvo so z učiteljico sestavile anketo, s katero so želele ugotoviti, v kolikšni meri domačini poznajo življenje in delo pisatelja Ivana Tavčarja. Učenke so med jesenskimi počitnicami svojim sorodnikom, znancem, prijateljem in sovaščanom razdelile 120 anketnih vprašalnikov, vrnjenih anket je bilo 82. Analiza odgovorov je pokazala, da je Ivan Tavčar v svojih krajih splošno bolj poznan po svojih delih in manj po zasebnem življenju.
Prebivalci Poljan in okolice Ivana Tavčarja poznajo predvsem kot Poljanca, ki se je rodil pri Kosmu, vedo, da je študiral pravo ter bil odvetnik in ljubljanski župan. Vendar pa vsi ne vedo, da je v Ljubljani županoval kar 10 let.
O njegovem odnosu do slovenskega jezika v tistem času vedo povedati, da je bil dober, kaj bolj natančnega pa ne.
Redki poznajo njegov psevdonim Emil Leon, s katerim se je podpisoval pod svoje politične spise.
Glede njegovega zasebnega življenja jih največ pozna ime njegove žene Franje, dejstvo, da je imel 5 otrok, pa ni splošno znano. Med njegovimi hobiji sta najbolj poznana lov in ribolov, precej anketirancev ve, da je na Visokem postavil prvo teniško igrišče v tem delu Evrope, le redki pa, da se je ukvarjal tudi s kolesarjenjem. Sicer pa številni anketiranci med Tavčarjeve hobije uvrščajo tudi pisanje in celo politiko.
Bolj pa so Poljanci seznanjeni s Tavčarjevim leposlovnim delom in junaki njegovih zgodb. Največ jih pozna oz. je tudi prebralo Visoško kroniko, Cvetje v jeseni, V Zali ter Med gorami. Iz te zbirke najbolj poznajo zgodbo Šarevčeva sliva in njeno junakinjo Meto.
Med Tavčarjevimi literarnimi junaki so najširše poznani junaki iz Cvetja v jeseni ter Visoške kronike. Po prepoznavnosti in številu omemb si sledijo takole: Presečnikova Meta, Agata, Polikarp, Jurij, Danijel, Izidor, Janez in Boštjan/Presečnik. Večkrat so omenjeni tudi Šarevčeva Meta, Liza, Barbara, Margareta, Luca, Lukež in Marks. Po enkrat ali dvakrat pa so anketiranci navedli še Amandusa, Jošta, Gričarjevega Blažeta, Tomažka, Miho Kovarjevega, Grogovega Matijčeta, Kalarja, Špelco, Vrbarjevega Matevža, Holekovo Nežiko in Jeremijo.
Manj kot polovica anketirancev je od svojih prednikov slišala, da je Ivan Tavčar značilnosti svojih junakov povzel po resničnih ljudeh, ki so takrat živeli v Poljanah in okolici. Predvsem so po njihovem mnenju tako »oživeli« junaki Cvetja v jeseni in Visoške kronike, največkrat pa sta omenjeni Presečnikova Meta in Agata Schwarzkobler. Tudi različni kmečki ljudje in hišna imena izvirajo iz dejanskega stanja v Tavčarjevem času.
Na vprašanje, če poznajo kraje, kjer so se dogajale Tavčarjeve pripovedi, je največ anketirancev navedlo Hotovljo (pr’ Šarev’c), Visoko, Poljane, Malenski Vrh, Žirovski vrh (Zala), Brebovnico (Zala) in Mlako.
Glede primerjave med življenjem danes in življenjem v Tavčarjevih časih so si anketiranci enotni, da je primerjava zelo težka, saj smo v sto šestdesetih letih bili priča ogromnemu napredku na vseh področjih. Omenjajo pa tudi drugo plat, in sicer manj druženja, slabši medčloveški odnosi, manj spoštovanja, hlepenje po materialnih dobrinah …
Za kakšnega človeka so Tavčarja imeli Poljanci, ne ve veliko anketirancev. Tisti, ki so na vprašanje odgovorili, pa navajajo precej nasprotujoče si podatke – od tega, da je bil pisatelj v domačih krajih zelo priljubljen, do tega, da ga domačini niso marali.
Na zadnje vprašanje o zanimivostih v zvezi s Tavčarjem je odgovorilo le osem vprašanih in mogoče je najbolj zanimiv podatek ta, da menda Ivan Tavčar sploh ni bil Kosmov …
Podrobno se z rezultati ankete lahko seznanite v spodnji priponki.
Analiza ANKETE O IVANU TAVČARJU
