Ne meč’mo hrane stran – dokumentarni film za 9. razred

Devetošolci so tudi v nadaljevanju tehniškega dne, ki se je začel s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, razmišljali o hrani. Ogledali so si kanadski film iz leta 2014 Ne meč’mo hrane stran (izvirni naslov Just Eat It!).
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=zkASAZGIuu0

Ne meč’mo hrane stran pa je tudi ime projekta Ekologov brez meja, ki brez olepšav prikaže, koliko hrane zavržemo, in podaja nekaj praktičnih rešitev. Prizadeva si tudi za zmanjševanje količin zavržene hrane v javnih ustanovah.
(Več na https://ebm.si/ne-mecmo-hrane-stran)
Vir naslovne slike: ebm.si

********************************************************

 

Učenci so že pred ogledom filma dobili učne liste. Ob vodenih vprašanjih so razmišljali o tem, kakšen je njihov osebni odnos do hrane in kako z njo ravnajo.

 


Safe.si – osveščanje o varni rabi interneta in mobilnih naprav

Prav tako, kot sta pomembna gibanje in prehrana, je danes pomembna tudi varnost – ne le v fizičnem okolju, ampak tudi na spletu, predvsem v okolju družbenih omrežij. Prav tovrstni varnosti so tehniški dan posvetili učenci 6. in 8. razreda, ki so sodelovali v spletni delavnici na daljavo.

Safe.si je »točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje«. (vir: Safe.si)
Pomembno je tudi, da so se učenci še bolj izurili v okolju Teams, ki za šolanje na daljavo postaja vse bolj pomembno.
Vsi so imeli priložnost aktivnega sodelovanja v pogovoru. Izvedeli so marsikaj, kar je koristno za vse – za otroke, mladostnike in odrasle.

Oglejte si, kaj vam ponuja stran https://safe.si/nasveti, in naredite vse, da boste na spletu varni.

Vir: posnetek zaslona safe.si

Najpomembneje pa je, kaj so se učenci na tej delavnici naučili, kaj si bodo zapomnili in upoštevali. Njihove ugotovitve so lahko vodilo za vse.

***************************************************************************************

Učenke in učenci 6. razreda so nanizali nekaj novih spoznanj.

Pet stvari, ki sem si jih zapomnil/-a in mi bodo koristile pri stiku z internetom:

  1. Zapomnil sem si, da svojih fotografij ne dajemo na splet in neznanim osebam.
  2. Ne pogovarjamo se z neznanci in ne odgovarjamo na klice z neznanih telefonskih številk.
  3. Če uporabljamo družabna omrežja, na njih ne objavljamo svojih slik in osebnih podatkov.
  4. Če opazimo, da nekdo uporablja lažni profil, povemo staršem in ga prijavimo.
  5. Če nas kdo nadleguje ali nas izsiljuje za naše osebne podatke, mu rečemo, naj neha. Če ne neha, povemo staršem in ga prijavimo. (Jernej Prijatelj)

Na tehniškem dnevu sem izvedel veliko novega, npr. da ne smem objavljati zasebnih podatkov na spletu, kaj narediti, če ti kdo vdre v račun, koga prositi za pomoč, če ne veš, kaj storiti, kaj narediti, če vidiš lažen profil, kako varovati svoje podatke na spletu, kako koga blokirati. (Luka Kokelj)

Zapomnila sem si, kako ustvariti geslo, da ga drugi ne ugotovijo, kaj moraš narediti, če kdo objavi tvojo sliko (če tega nočeš), kako zavarovati svoj profil, nikomur ne smeš razkriti osebnih podatkov. Ne smeš ustvarjati lažnih profilov. (Nika Božnar)

Geslo mora biti težko, ampak vseeno tako, da si ga zapomnim. Gesla so zelo pomembna, saj ščitijo našo zasebnost. Kadar nas kdo sprašuje o osebnih podatkih, povemo staršem. Če nas kdo nadleguje, pa ga lahko blokiramo. Ne smemo se oglašati na neznane številke in odsvetovano je tudi, da govorimo z neznanci. (Ema Krek)

Naučila sem se:

  1. da moramo imeti dobro geslo;
  2. da moramo gesla menjavati;
  3. da ni dobro imeti gesla enakega za vse stvari;
  4. da si lahko ustvarimo zasebni račun;
  5. da osebo, ki grdo piše, lahko prijavimo in jo potem izbrišejo iz aplikacije. (Katja Karba)

Predavanje je bilo zame zelo uporabno:

  1. Tudi sama uporabljam družabna omrežja.
  2. Všeč mi je bilo, da smo se pogovarjali o taki temi (internet).
  3. Všeč mi je bilo tudi to, da sem lahko normalo sodelovala.
  4. Zelo uporabno je bilo to, da smo spoznali, kako izbrisati profil.
  5. Ko smo na predavanju spoznali njihovo spletno stran (safe.si), sem že takoj poskusila nekaj rešiti. (Ema Kržišnik)

Pri delavnici safe.si sem si zapomnila:

  1. da je geslo zelo pomembno;
  2. da je internet lahko koristen ali nekoristen;
  3. da moramo biti na spletu zelo previdni;
  4. da nalagamo aplikacije le iz priznanih spletnih trgovin;
  5. poskrbeti moramo, da smo na spletu varni. (Eva Debeljak)

Danes sem se naučil:

  1. kaj moram narediti, če mi kdo vdre v profil;
  2. kaj moram narediti, če najdem ponarejen račun;
  3. kako si lahko naredim novo geslo;
  4. kaj moram narediti, če je kdo nesramen do drugega;
  5. da ne nalagamo aplikacij s strani, ki jih ne poznamo. (Filip Mlinar Rozinger)

Zdaj vem:

  1. kaj storiti, če te kdo žali na družabnih omrežjih;
  2. da je geslo kot zobna ščetka – ne delimo ga z drugimi;
  3. kakšno geslo je dobro geslo: bolj zakomplicirano, uporaba velikih in malih črk, znakov in številk;
  4. da si tako geslo laže zapomnimo, pomaga, če oblikujemo poved;
  5. kaj storiti, če ti kdo vdre v račun. (Luka Košir)

Zapomnila si bom naslednjih pet stvari:

  1. Vsako informacijo, ki jo dobimo na spletu, moramo večkrat preveriti, če je resnična.
  2. Pojavlja se namreč veliko lažnih vsebin.
  3. Svoja gesla moramo večkrat spreminjati. Pri geslih uporabljamo različne oblike črk, številk in simbolov.
  4. Nikoli ne smemo uporabiti profila druge osebe, saj je to kaznivo dejanje.
  5. Če nam kdo vdre v naš profil, moramo o tem takoj obvestiti starše, da to prijavijo. (Nina Habjan)

O vsem, kar o sebi objavljamo na internetu, moramo prej dobro razmisliti. Ne delimo slik, posnetkov ali sporočil drugih, ki bi jim lahko škodili. Prav je tudi, da vedno vprašamo za dovoljenje za objavo. Vse podatke, ki jih najdemo na spletu, je potrebno preveriti še v drugih virih. Na spletu bi morala veljati enaka pravila vljudnega obnašanja kot v resničnem življenju – predstavljamo se za tisto, kar smo v resnici, poskrbimo za varnost z močnimi gesli, v pogovorih z drugimi smo prijazni in strpni. (Jerca Tušek)

Spoznal sem:

  1. Če nam nekdo vdre v profil, zamenjamo geslo.
  2. Prva zaščita je močno geslo.
  3. Gesel ne smemo deliti.
  4. Geslo mora imeti vsaj 10 črk/številk, da je težje prepoznavno.
  5. Ne smemo delati lažnih profilov. (Jernej Oblak)

 


Utapljanje v plastiki – dokumentarni film za 7. razred

V okviru tehniškega dne so si učenke in učenci 7. razreda doma ogledali 1. del britanske dokumentarne serije Utapljanje v plastiki. Film je otrokom dal misliti, nekatere je prav pretresel. Kaj storiti? Odgovore ponujajo kar učenke in učenci sami.

(Vir naslovne fotografije: tvspored.delo.si)

*************************************************************

NE UNIČIMO NARAVE!

V petek sem si ogledal film »Utapljanje v plastiki«. Nekaj posnetkov je bilo prav strašljivih. Koliko smeti, plastike se res nabere v morjih in rekah! Prvič sem videl take posnetke, ko je reka v Indoneziji polna plastičnih odpadkov. Izgleda kar strašljivo. Tam, kjer so včasih lovili ribe, sedaj ribiči nabirajo plastiko in jo odnašajo v tovarne za predelavo.
Sem razmišljal, kako bi res lahko izboljšali situacijo. Že to, da ločeno zbiramo plastiko in jo potem predelamo, je ena rešitev. Še bolje bi bilo, da plastiko čim manj uporabljamo. Namesto plastenk bi lahko uporabljali steklenice. Steklenice pomijemo in uporabimo ponovno. Tudi namesto plastičnih kozarčkov bi lahko uporabili kozarčke, ki se pomijejo in ponovno uporabijo.
Zanimiva se mi je zdela tudi akcija, ki je bila prikazana – iz Malalaye, ko so se ljudje organizirali in izvedli čistilno akcijo. V enem dnevu so pobrali ogromno plastičnih odpadkov. Tako bi lahko tudi pri nas v Sloveniji naredili podobno. Če bi recimo naredili dvakrat na leto čistilno akcijo po vsej Sloveniji, bi pobrali veliko smeti.
Ko sem gledal film, sem razmišljal, da imamo v Sloveniji še zelo čisto okolje. Ne znam si predstavljati, kako bi bilo, če bi po reki Sori plavalo toliko plastike, kot je bilo v filmu. Vendar, če ne bomo skrbeli za odpadke, se najbrž lahko to zgodi tudi v Sloveniji.
Zanimiva se mi zdi tudi ideja, ki se jo je domislil nek fant iz Indonezije – da bi iznašli nadomestilo za plastiko. Mislim, da se je domislil in izdelal embalažo iz naravnih sestavin, iz alg in podobnega. Tako bi lahko kar z embalažo pojedli določene izdelke, npr. vrečke za čaj, ki se kar stopi v vodi. Ta zadnja ideja se mi zdi še najboljša. Morali bi nadomestiti plastiko z neškodljivimi materiali. Do takrat pa lahko vsak sam razmišlja, kako bi pri sebi zmanjšal porabo plastike. Če ne bomo uporabljali toliko plastične embalaže, bo tudi odpadkov manj.

Film je bil zanimiv, veliko lepih posnetkov. Mogoče bi lahko večkrat pokazali take posnetke po televiziji, da bi ljudje videli, kako lepa je narava in kako jo lahko uničimo, če ne bomo pazljivi.

Gašper Rant Todorovič, 7. a

 

KAKO BI SE ZNEBIL PLASTIKE?

V tej oddaji me je pretreslo, kar sem videl in kaj se dogaja po svetu s plastiko. Dogajanje v Indoneziji me je posebej prizadelo. Velike reke vso plastiko odnesejo v morje, tam pa nastanejo otoki iz plastike. Živali se dušijo in zastrupljajo z njo. Reke pa sploh niso več videti kot reke vode, ampak kot odlagališče odvečne embalaže.
Jaz bi lahko najbolje pomagal, če bi se udeležil kakšne čistilne akcije ali pa bi jo celo organiziral s svojimi prijatelji. Plastično vrečko bi lahko uporabil večkrat. Pogosteje bi v trgovino lahko vzel košaro ali papirnato vrečko.
Na svetovni ravni bi lahko vzhodne države naučili ravnati s plastiko in z vsemi ostalimi odpadnimi snovmi. Začeti bi jih morali učiti lepo počasi, najprej ločevati odpadke, po ulicah pa postaviti veliko odpadnih košev in smetnjakov. Mogoče bi se sčasoma tega navadili, tako kot smo se mi.

Če bomo še tako ravnali z našim planetom, mislim, da bo cel planet propadel. Tako bodo vse živalske vrste izumrle.

Blaž Jurčič, 7. b

 


Tudi gibanje je pomembno

Zdrav zajtrk in nasploh zdrava hrana sta izjemnega pomena. Pa ne samo to – tudi gibati se je treba. Tudi to je bil eden izmed ciljev tehniškega in naravoslovnega dne – otroke vzpodbuditi, da se izza ekranov odpravijo v naravo. Ali jim je uspelo?

******************************************

 

Matevž Demšar in druščina

 

 

1. razred

 

2. razred

 

3. razred

 

Podružnična šola Javorje

 

5.–9. razred

 


Tradicionalni slovenski zajtrk je teknil tudi letos!

18. novembra 2011 se je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk prvič udejanjil z živili na krožniku, in sicer s kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolki – vse domačega izvora. Na vrtce in osnovne šole je bilo za zajtrk dostavljenih več kot 19.000 kg kruha, 2.600 kg masla, 53. 600 litrov mleka, 3.220 kg medu in 32.000 kg jabolk. V projekt je vključenih okoli 268.074 otrok, vzgojiteljev in učiteljev v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah (160.242 otrok v osnovnih šolah in 84.692 otrok v vrtcih). Projekt je potekal na 1.535 lokacijah, in sicer na 828 osnovnih šolah in 707 vrtcih.
Vir: https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/

*******************************************************

Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk je potekal povsem drugače kot prejšnjih devet zaporednih let. Kruha, masla, mleka, medu in jabolk v šolo ni pripeljal nihče. A tradicijo smo kljub temu nadaljevali. Naši učenci so zajtrkovali doma. Oglejte si, kaj in kako.

1. razred

2. razred

3. razred

Podružnična šola Javorje

 

Učenke in učenci 4. in 5. razreda so spekli dišeče žemljice!

4. razred

5. razred

 

6.–9. razred

 

Učitelji

 

(Skupno 27 obiskov, današnjih obiskov 1)