Raziskava Centra za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede je zbrala podatke o tem, kako starši zagotavljajo varnost svojih otrok na spletu, koliko jih skrbijo določena tveganja na internetu in kako ocenjujejo vpliv interneta na svoje otroke. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Verjetnostni spletni paneli v državni statistiki za osebe in gospodinjstva (V5-2157). Zbiranje podatkov za sklop »Varna raba interneta« je potekalo v valu 4 z naslovom Delovna aktivnost, duševno zdravje in varna raba interneta, in sicer v času od 12. 6. 2023 do 25. 7. 2023. Na anketo je odgovorilo 1439 panelistov.

• Skoraj polovica staršev (48 %) deli posnetke svojih otrok na internetu, kar je v nasprotju s splošnim priporočilom za zaščito zasebnosti in varnosti otroka, vendar jih 43 % to počne zelo redko, le 5 % staršev pa objavlja vsaj enkrat na mesec.
• Glede na priporočila slovenskih pediatrov o sprejemljivi rabi naprav z zasloni pri otrocih iz pričujoče raziskave izhaja, da veliko staršev navaja prekomerno uporabo računalniških in mobilnih naprav ter interneta pri svojih otrocih. Navaja jo namreč skoraj polovica staršev 13-15-letnih otrok in tudi 14 % staršev dojenčkov od 0-2 let starosti.
• Delež staršev, ki postavljajo pravila, ki jih morajo otroci spoštovati, kadar uporabljajo zaslonske tehnologije, se zmanjšuje. Skoraj četrtina (23 %) staršev oz. skrbnikov namreč ne postavlja nikakršnih pravil, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma.
• Kar 85 % staršev se pogovarja s svojimi otroki, kaj počnejo na internetu. Skoraj polovica (46%) jih ne dovoli, da bi njihov otrok uporabljal družbena omrežja. Pred dvema letoma je bil ta delež višji – uporabe družbenih omrežij jih ni dovolilo 58 %.
• Okrog tretjina staršev se poslužuje različnih programskih rešitev za nadzor uporabe interneta pri svojih otrocih. Te bolj pogosto uporabljajo starši z nižjimi stopnjami izobrazbe. Čeprav so te bolj primerne za najmlajše otroke, pa jih v največjih deležih uporabljajo starši otrok med 10 in 12 let in tudi precej staršev otrok med 13 in 17 let.
• Starši se ne zavedajo tveganj, ki jih na spletu doživljajo otroci, oziroma jim otroci o njih ne povedo. Pri izkušnjah in tveganjih, ki jih je njihov otrok že doživel na internetu, smo namreč lahko deleže odgovorov staršev primerjali z obstoječimi raziskavami med otroki. Pokaže se, da starši v neprimerljivo manjših deležih navajajo, da je njihov otrok doživel neko tveganje na spletu, kot to navajajo sami otroci. Sicer pa so starši z najnižjo izobrazbo v občutno večjih deležih kot višje izobraženi navajali, da so njihovi otroci že doživeli negativne izkušnje in tveganja na internetu.
• Deleži staršev, ki navajajo, da je njihov otrok že bil žrtev/povzročitelj nasilja na spletu se gibljejo med 0 % in 10 %. Deleži otrok, ki so v SAFE.SI raziskavah poročali o doživljanju/povzročanju istih oblik spletnega nasilja, so najmanj trikrat pa vse do 24x višji.
• Največ staršev oz. skrbnikov (60 %) skrbi, da bo njihov otrok postal žrtev spolnega napeljevanja otrok prek spleta (grooming). Vsa spletna tveganja v raziskavi bolj skrbijo mame kot očete in najbolj skrbijo najmanj izobražene starše. Zaskrbljenost staršev upada s starostjo otrok, čeprav so navedena tveganja bolj verjetna pri starejših otrocih.
• Več kot polovico, 54 % staršev oz. skrbnikov skrbi, da šola in ostale institucije ne bodo znale pomagati njihovemu otroku v primeru, da postane žrtev spletnega nasilja.
• Veliko staršev bi v primeru, da bi bil njihov otrok žrtev vrstniškega nasilja na spletu, otroku dalo nasvete oz. bi se odzvalo na način, ki ni priporočljiv ali celo škodljiv. Skoraj polovica staršev oz. skrbnikov (48 %) bi svetovala otroku, naj nasilje ignorira. Skoraj tretjina bi jih pričakovala, da bodo otroci to rešili med sabo. Vsak deseti (10 %) pa bi otroku svetoval naj nasilje vrne v enaki meri.
• Starši precej podcenjujejo škodljive spletne vplive na svoje otroke. Le 2 % staršev oz. skrbnikov se je strinjalo, da si njihov otrok na osnovi zgledov na spletu želi lepotni poseg, medtem ko je SAFE.SI SID 2022 anketa med najstniki pokazala, da kar tretjina srednješolk in četrtina osnovnošolk tretje triade razmišlja o plastični operaciji, da bi izboljšale svoj videz. O tem razmišlja tudi vsak deseti osnovnošolec med 12 in 15 let ter 6 % dijakov.
• Starši prav tako zelo podcenjujejo vpliv spletne pornografije na svoje otroke. Samo 4 % staršev oz. skrbnikov strinjalo, da je njihov otrok preveč pod vplivom spletne pornografije. SAFE.SI anketa SID 2023 pa je medtem pokazala, da ima med tistimi najstniki, ki pornografijo gledajo, 14 % v osnovni šoli in 8 % v srednji šoli zaradi pornografije neprijetne občutke glede spolnosti (strah, odpor ipd.). Podobno jih je 13 % v osnovni in 12 % v srednji šoli odgovorilo, da imajo neželene posledice gledanja pornografije, 10 % v osnovni in 15 % v srednji šoli pa se jih z njo počuti zasvojene.
• Še največ staršev oz. skrbnikov se strinjalo, da je njihov otrok pod vplivom nasilnih iger, in sicer 11 %, kar pa je glede na naše izkušnje iz delavnic z otroki ter informacije s strani učiteljev ter vzgojiteljev prav tako podcenjevanje.

Povezava do infografike.